V javnosti so se po uveljavitvi odloka, ki ga je vlada sprejela 29. marca kot odziv na epidemijo novega koronavirusa, pojavili očitki, da je omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča neustavna. Notranji minister Aleš Hojs je pred dnevi v odgovoru nanje prek Twitterja opozoril na možnost večjega števila mrtvih in hudo bolnih v primeru poznejšega sprejetja odloka.
Pobuda je po prepričanju vlade očitno neutemeljena, zato ustavnemu sodišču predlaga, naj jo zavrne, so v sredo zvečer sporočili iz vladnega urada za informiranje.
Z odlokom se varuje tako javno zdravje kot tudi pobudnikovo življenje in zdravje. Z zadržanjem izvajanja odloka bi bili namreč spet omogočeni neomejeni stiki med prebivalstvom, na primer javna zbiranja in shodi, športne in druge množične prireditve, zadrževanje, zbiranje in druženje na javnih krajih in podobno.
To bi povzročilo širjenje nalezljive bolezni in nemara tudi njeno eksponentno rast, kar bi imelo nepopravljive posledice za javno zdravje, še zlasti za tiste prebivalce, ki bi zaradi bolezni izgubili življenje, so zapisali v mnenju za ustavno sodišče, ki ga je vlada sprejela na sredini dopisni seji.
Namen prepovedi gibanja zunaj občine stalnega ali začasnega prebivališča je po navedbah vlade zajezitev in obvladovanje epidemije. Odlok se ne uporablja za dejavnosti, ki jih izvajajo pristojne službe, za izvajanje nalog države, samoupravnih lokalnih skupnosti in javnih služb. Prav tako odlok določa nekaj izjem, kot so prihod na delo, opravljanje kmetijskih dejavnosti in nega družinskih članov.
V mnenju so med drugim poudarili, da bi se brez ukrepa omejevanja gibanja na občino prebivanja novi koronavirus nenadzorovano širil, kar bi glede na dosedanje izkušnje brez dvoma privedlo do nezmožnosti delovanja zdravstvenega sistema in bi pomenilo veliko smrtnih žrtev. "Ukrepi so bili sprejeti zato, da se prepreči stanje, ko bi bil lahko obstoj države dejansko ogrožen," so poudarili v mnenju.
"Pri tem je treba poudariti, da je pri zagotavljanju javnega zdravja z ukrepi iz odloka izpolnjen tudi vidik spoštovanja človekovega dostojanstva in z njim povezane pravice do zdravstvenega varstva, ki z zdržno rastjo števila okužb in s tem povezanega obvladljivega števila bolnikov na intenzivni negi omogoča delovanje zdravstvenega sistema, ki bi bil sicer že pred razpadom," so poudarili.
Hojs je na današnji vladni novinarski konferenci glede ustavne pobude, ki so jo posredovali njemu še neznani pobudniki, saj so jo na ministrstvu dobili v anonimizirani obliki, dejal, da bodo ustavni sodniki presodili, ali je ta pobuda dejansko anonimna ali je le anonimizirana. Hojs pričakuje, da bodo to, kdo je pobudo dal, na koncu izvedeli tudi državljani. Kot je pojasnil, ne zato, ker bi ji nasprotovali, saj "živimo v demokraciji, v ustavni republiki in je možno uporabljati vsa ustavna sredstva", vendarle pa tudi njega kot državljana, ne samo kot ministra, "nekako zanima, kako je mogoče, da je do take pobude v tem trenutku sploh prišlo".
Na ustavnem sodišču so za STA pojasnili, da je pobudnik dal predlog za prikritje identitete. "Dokler ustavno sodišče o tem predlogu ne odloči, je zadeva anonimizirana. Če bo ta predlog zavrnilo, bo ta pobudnik javen, in bo razviden iz odločitve sodišča," so napovedali.
Na ustavnem sodišču so sicer v zvezi z odlokom o omejitvi gibanja zaradi epidemije koronavirusa prejeli tri pobude za oceno ustavnosti, ustavno sodišče pa bo danes obravnavalo le eno izmed njih.
Ustavno sodišče je prejelo še "šest ali sedem pobud" za oceno ustavnosti drugih odlokov, ki so bili sprejeti v zvezi epidemijo. Zaradi njih pa ne bo širilo dnevnega reda današnje seje, so za STA navedli na ustavnem sodišču.
