Ivan Puc
Rdeči in črni v Plečnikovi palači: kdo ima največ možnosti, da postane novi ustavni sodnik
Predsednik republike Borut Pahor bo moral kmalu začeti posvetovanja o novem sodniku ustavnega sodišča. Pišemo o sedmih prijavljenih kandidatih: Andražu Teršku, Branku Koržetu, Anžetu Erbežniku, Roku Svetliču, Marku Starmanu, Janezu Pogorelcu in Barbari Zobec.
Daniel Novakovič
Sprašujemo se, kdo od njih ima največ možnosti in kaj je o svoji kandidaturi za ustavno sodnico povedala vrhovna sodnica Barbara Zobec?
Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic ugotavlja, da se je razmerje med ideološko »bolj desno« in »bolj levo« usmerjenimi sodniki spremenilo še bolj v prid slednjim. Zakaj to za nazorsko uravnoteženost težkih ustavnosodnih presoj ni dobro?
Večina (pomembnejših) odločitev ustavnega sodišča je sprejeta s sedmimi glasovi proti dvema. To kaže na izjemno (ideološko) razklanost trenutnega mandata. Pojasnjujemo, da se velja ob tem zamisliti, sploh v trenutnih razmerah, ki terjajo, da si vse sodnice in sodniki bolj kot doslej prizadevajo medsebojno sodelovati za uresničevanje človekovega dostojanstva, vladavine prava in ustavne demokracije.
Ostanite obveščeni
Razlagamo nenavaden pojav: ustavni sodniki, ki naj bi bili po prevladujočem gledanju desni, niso nujno tako zelo na desni – in obratno. Med pripisano nazorsko-politično usmerjenostjo ustavnega sodnika in glasovanjem vendarle ni tako močne povezanosti.
Ustavno sodišče je pred dnevi objavilo poročilo za leto 2019. Sprašujemo se, ali odstotek sprejetih zadev v vsebinsko obravnavo v letu 2019, ki se je v primerjavi z letom 2018 zvišal za dobri dve odstotni točki, kaže na to, da so se na ustavnem sodišču odzvali na številne kritike strokovne javnosti o nizkem odstotku sprejema ustavnih pritožb v vsebinsko obravnavo.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
Naslovnica