Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje spremenjenega občinskega odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Radencih do končne odločitve glede pobude o referendumu, na katerem bi v tem zdraviliškem kraju odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v DZ opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. "To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi," je dejal.

V opozicijskih strankah so po neizvolitvi Andraža Terška za ustavnega sodnika spomnili, da so mu poslanske skupine javno obljubljale dovolj glasov. Kot ugotavljajo, je tajno glasovanje pokazalo na trdnost koalicije, saj SDS Teršku nasprotuje. Poslanci SMC so ga po navedbah vodje Janje Sluga v skladu z napovedjo podprli in so nad izidom razočarani.

Pravnik Andraž Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal.

DZ na današnjem tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Njegovo imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti. Za potrditev za ustavnega sodnika bi potreboval 46 glasov podpore poslancev. Predsednik republike Borut Pahor bo tako moral ponoviti postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika.

Mandatno-volilna komisija DZ predlaga poslancem v imenovanje Andraža Terška na mesto ustavnega sodnika. Poleg tega predlagajo, naj DZ imenuje Andraža Žvana in Marka Medveda za člana državne revizijske komisije.

Barbara Zobec je za STA potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika. Takih sodnikov si politika ne želi, "sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel".

Ustavno sodišče je zavrglo Agrokorjevo pritožbo na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je decembra potrdilo odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK) o začasnem zasegu delnic Mercatorja. Senat ustavnega sodišča je pritožbo zavrgel, ker "ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni", so zapisali v odločbi.

Kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška bo podprlo tudi osem poslancev SMC, je sporočila vodja poslanske skupine Janja Sluga. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Teršku se tako nasmiha potrebnih 46 glasov, saj ga podpirajo še v SD, LMŠ, Levici in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS.

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine".

V predsedniški palači bosta danes javni predstavitvi kandidatov za ustavnega sodnika, in sicer se bo ob 11. uri predstavil Andraž Teršek, ob 12. uri pa Barbara Zobec. Kandidata je predsednik republike izbral med sedmimi prispelimi kandidaturami, nobeden od njiju pa dan pred predstavitvijo še ni imel zagotovljene zadostne podpore med poslanci.

Predsednik republike Borut Pahor je v DZ poslal predlog, s katerim za mesto sodnika na ustavnem sodišču predlaga Barbaro Zobec in Andraža Terška. Oba se bosta še pred odločanjem v DZ predvidoma naslednji teden v predsedniški palači predstavila javnosti, so sporočili iz urada predsednika republike.

Na današnjem posvetovanju predsednika republike Boruta Pahorja s poslanskimi skupinami o kandidatih za sodnika ustavnega sodišča so poslanci izpostavili predvsem kandidaturi Andraža Terška in Barbare Zobec. Edino kandidatko podpirajo v SDS, kot sprejemljivo so jo ocenili tudi v NSi. Medtem pa so druge stranke napovedale podporo Teršku.

Predsednik republike Borut Pahor bo danes začel uradna posvetovanja z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti o možnih kandidatkah in kandidatih za mesto sodnika ustavnega sodišča. Na poziv za zbiranje predlogov je sicer prispelo sedem kandidatur.

Babica in dedek koroški dečkov sta se na zadnjo odločitev ustavnega sodišča, ki je obravnavalo stike med njima in mladoletnima vnukoma, pritožila na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). Tokrat pravico v Strasbourgu iščeta drugič, poroča današnje Delo.

Jan Zobec se je odzval na zapis teh sodnikov v njihovem ločenem mnenju pri odločanju glede prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih ter prepovedi gibanja izven občin. Očitali so mu namreč, da je v medijih navedel nepreverjene in neresnične informacije.

Ustavno sodišče je zavrnilo pritožbo, ki sta jo stara starša t.i "koroških dečkov" vložila zoper odločitev celjskega sodišča, ki v nepravdnem postopku ni ugodil njunemu predlogu za spremembo stikov z mladoletnima vnukoma. Želela sta stike tudi med vikendi, prazniki in počitnicami ter da bi ti potekali brez nadzora centra za socialno delo.

Ivan Puc, novinar

Predsednik republike Borut Pahor bo moral kmalu začeti posvetovanja o novem sodniku ustavnega sodišča. Pišemo o sedmih prijavljenih kandidatih: Andražu Teršku, Branku Koržetu, Anžetu Erbežniku, Roku Svetliču, Marku Starmanu, Janezu Pogorelcu in Barbari Zobec.