Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Romana Leljaka za oceno ustavnosti in zakonitosti akta o razpisu svetovalnega referenduma o preimenovanju Titove ceste v Radencih. Sodišče ugotavlja, da pobudnik, sicer župan, ki pa je pobudo vložil kot občan, nima pravnega interesa za začetek postopka, zato referendum v Radencih bo.

V koalicijskih strankah zagotavljajo, da so podprli kandidata za viceguvernerko Arjano Brezigar Masten in ustavnega sodnika Anžeta Erbežnika. Menijo, da njuna neizvolitev ne kaže na neenotnost koalicije. V SMC, NSi in DeSUS trdijo, da svarilna pošta Anonymousa, ki so jo prejeli pred odločanjem, nanje ni vplivala. SMC je grožnje prijavila policiji.

Pravnik Andraž Teršek in odvetnik Damijan Pavlin v pobudi za presojo ustavnosti, ki sta jo danes naslovila na ustavno sodišče, trdita, da lahko država prepove gibanje po državi in določi policijsko uro le, če razglasi izredno stanje. "Če izrednega stanja ne razglasi in gibanje v in po državi prepove, ravna protiustavno," sta prepričana.

Država javni izobraževalni program v zasebnih osnovnih šolah še vedno financira manj kot enak program v državnih osnovnih šolah. Kaže, da se žal niti v času desnosredinske Janševe vlade to ne bo zgodilo. Pišemo, zakaj ne.

Ustavno sodišče je razveljavilo konec leta 2013 sprejet zakon o davčnem postopku v delu, ki določa 70-odstotno obdavčitev ugotovljenega neprijavljenega premoženja fizičnih oseb. Ta ne sme biti višja od tiste, ki jo dokaže davčni zavezanec. Odločilo je tudi, da se postopke lahko vodi le za primere od leta 2009 naprej.

Ustavno sodišče je ocenilo, da začasna omejitev gibanja na občine v prvem valu epidemije covida-19 ni bila v neskladju z ustavo. Po oceni ustavnega sodišča so izpodbijane določbe, ki so s prepovedjo gibanja izven občine prebivališča uveljavile poseg v pravico do svobode gibanja, zasledovale ustavno dopusten cilj in niso bile prekomerne.

Pravnik Andraž Teršek je za STA potrdil, da je odstopil od ustavne pritožbe, ki jo je vložil, ko ga DZ ni izvolil za ustavnega sodnika. Ocenjuje, da je ostalo premalo časa, da bi ustavno sodišče odločilo o njegovi pritožbi še pred potekom roka za zbiranje kandidatur za ustavnega sodnika, kandidatom pa ne želi postopkovno oteževati kandidatur.

Pravnik Andraž Teršek, ki ga DZ junija ni izvolil za ustavnega sodnika, se je obrnil na ustavno sodišče. Predlaga mu, naj ugotovi protiustavnost določb poslovnika DZ o tajnem glasovanju, razveljavi glasovanje o njegovi kandidaturi za ustavnega sodnika in DZ naloži, da o njem ponovno glasuje, poroča časopis Dnevnik.

Ddr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik, ob odločitvi ustavnega sodišča, da do končne odločitve zadrži preimenovanje Titove ceste v Radencih

Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje spremenjenega občinskega odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Radencih do končne odločitve glede pobude o referendumu, na katerem bi v tem zdraviliškem kraju odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Ustavno sodišče je sklenilo začeti postopek za oceno ustavnosti 2. člena zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covid-19, ki do konca leta 2021 podaljšuje spremembe s področja gradbene zakonodaje iz prvega protikoronskega zakona. Do končne odločitve je izvrševanje tega dela zakonodaje zadržano.

Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru poslancem v DZ opozoril, da bo vsako odlašanje s spremembami volilne zakonodaje povečevalo nevarnost, da se bo država znašla v položaju, ko ne bo mogla izvesti verodostojnih volitev. "To bi našo državo pahnilo v ustavnopravno krizo in morda celo politični kaos. To se ne sme zgoditi," je dejal.

V opozicijskih strankah so po neizvolitvi Andraža Terška za ustavnega sodnika spomnili, da so mu poslanske skupine javno obljubljale dovolj glasov. Kot ugotavljajo, je tajno glasovanje pokazalo na trdnost koalicije, saj SDS Teršku nasprotuje. Poslanci SMC so ga po navedbah vodje Janje Sluga v skladu z napovedjo podprli in so nad izidom razočarani.

Pravnik Andraž Teršek se kljub neizvolitvi za ustavnega sodnika ne počuti kot žrtev političnih igric. "Jaz zaradi te neizvolitve nisem nikakršna žrtev. Žrtve so ljudje, ki živijo na socialnem robu. Žrtve so ljudje, ki vlagajo ustavne pritožbe na ustavno sodišče, pa jih to zavrača tudi v primerih, ko bi jih lahko ali celo moralo sprejeti," je dejal.

DZ na današnjem tajnem glasovanju ni potrdil Andraža Terška za ustavnega sodnika. Njegovo imenovanje je podprlo 42 poslancev, 38 jih je bilo proti. Za potrditev za ustavnega sodnika bi potreboval 46 glasov podpore poslancev. Predsednik republike Borut Pahor bo tako moral ponoviti postopek izbire kandidatov za novega ustavnega sodnika.

Mandatno-volilna komisija DZ predlaga poslancem v imenovanje Andraža Terška na mesto ustavnega sodnika. Poleg tega predlagajo, naj DZ imenuje Andraža Žvana in Marka Medveda za člana državne revizijske komisije.

Barbara Zobec je za STA potrdila, da je odstopila od kandidature za ustavno sodnico. Kot je zapisala v izjavi, ki jo je posredovala v DZ, dobro ve, da ne bo ustavna sodnica, saj te voli politika. Takih sodnikov si politika ne želi, "sama pa tudi nikoli, za nobeno, še tako visoko ceno nisem pripravljena odstopiti od svojih načel".

Ustavno sodišče je zavrglo Agrokorjevo pritožbo na sklep ljubljanskega okrajnega sodišča, ki je decembra potrdilo odločitev Agencije za varstvo konkurence (AVK) o začasnem zasegu delnic Mercatorja. Senat ustavnega sodišča je pritožbo zavrgel, ker "ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni", so zapisali v odločbi.

Kandidata za ustavnega sodnika Andraža Terška bo podprlo tudi osem poslancev SMC, je sporočila vodja poslanske skupine Janja Sluga. O podpori temu kandidatu se bodo po besedah predsednice Alenke Bratušek pogovorili še v SAB. Teršku se tako nasmiha potrebnih 46 glasov, saj ga podpirajo še v SD, LMŠ, Levici in SNS, ki imajo 37 glasov, ter del DeSUS.

Kandidatka za ustavno sodnico Barbara Zobec je v javni predstavitvi povedala, da je kot sodnica izrazito zavezana varovanju človekovih pravic, kar bo tudi temeljno vodilo njenega dela, če bo izvoljena za ustavno sodnico. Poudarila je pomen enakosti pred zakonom, saj človekove pravice "pripadajo vsakomur, ne glede na njegove osebne okoliščine".