Izvedeli smo, da so ustavni sodniki na seji 12. marca, tik pred razglasitvijo epidemije koronavirusa, končno odločili o pobudi za uveljavitev ustavne odločbe iz leta 2014 o enakem financiranju javnih programov v zasebnih in državnih osnovnih šolah.
Gre za napad na temelje slovenske ustavne ureditve in najvišje ustavno- pravne instance v naši državi. »Ukazano« je nadaljevanje diskriminacije staršev otrok in otrok vpisanih v zasebne osnovne šole.
Odločba ustavnega sodišča še ni objavljena, saj naj bi bilo v teku še pisanje ločenih mnenj, a po besedah naših virov gotovo drži. Natančne vsebine nismo izvedeli, a ključno je zgoraj opisano. Država bo za javni izobraževalni program, ki se izvaja v zasebnih osnovnih šolah, še naprej plačevala manj kot za ta isti program v državnih šolah.
Zakon o financiranju vzgoje in izobraževanja namreč za zasebne osnovne šole določa zgolj 85- odstotno financiranje javnega izobraževalnega programa. Ravno to diskriminacijo je odločba ustavnega sodišča v drugačni sestavi sodnikov leta 2014 odpravila in terjala izenačitev financiranja.
Sramotno odločbo je po besedah naših virov spisal ustavni sodnik dr. Rok Čeferin, ki je bil v tej zadevi v vlogi poročevalca.
Poudariti velja, da gre tu izključno za financiranje tistega programa, ki so ga vse šole (zasebne in javne) dolžne zagotoviti učencem. Ne gre torej za noben dodatni program v zasebnih osnovnih šolah. Tisti del (enako velja glede dodatnega programa v državnih šolah) vseskozi plačujejo starši.
Sramotno odločbo je po besedah naših virov spisal ustavni sodnik dr. Rok Čeferin (brat predsednika Evropske nogometne zveze Uefa Aleksandra Čeferina), ki je bil v tej zadevi v vlogi poročevalca. Častno vlogo pa je odigral akademik dr. Marijan Pavčnik, sicer profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Pavčnik je bil namreč sprva določen za poročevalca in je lansko jesen napisal predlog odločbe, ki je določala enako financiranje, torej konec diskriminacije. Ko je ta predlog predložil na seji, je bila večina ustavnih sodnikov proti in so funkcijo poročevalca dodelili Čeferinu.
Ta je z vidika levičarskega zagovarjanja nadaljevanja diskriminacije »ta črnih« (gre namreč v večini za otroke vpisane na katoliške osnovne šole) umazano igro izvedel odlično. Čeprav se sicer trka po prsih kot velik zagovornik človekovih pravic in zoper diskriminacijo.
Ustavno sodišče v sedanji sestavi pod vodstvom dr. Rajka Kneza je tako še enkrat izkazalo, da večina ustavnih sodnikov ni dorasla svoji funkciji. Ne zato, ker bi bili svetovnonazorsko bolj levo usmerjeni, pač pa zato, ker so v imenu ideologije oziroma ščitenja določenih interesnih skupin pripravljeni pohoditi človekove pravice.
Ustavni sodniki so zdaj odločali o pobudi iz junija 2016, naj ustavno sodišče samo določi način izvrševanja ustavne odločbe iz leta 2014, saj državni zbor (z večino levih strank) ni bil nikakor pripravljen sprejeti sprememb zakonodaje, s katerimi bi določili enako financiranje.
Častno vlogo pa je odigral akademik dr. Marijan Pavčnik, sicer profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
V kako hudi zadregi so bili sedanji ustavni sodniki pri tem, kako naj »strokovno utemeljijo« potrditev diskriminacije, priča dejstvo, da so o pobudi iz junija 2016 odločali skoraj štiri leta! In to kljub temu, da je imela zadeva status absolutno prednostne. Na koncu je primer dobil v roke Čeferin, izvoljen za ustavnega sodnika šele septembra lani. Slednji ni veljal za levičarskega jurišnika, zdaj pa bo v njegovem »dosjeju« za vedno ostal sedanji protiustavni ideološki eksces.
Poslali smo mu vprašanje, zakaj je pripravil odločbo, ki potrjuje nadaljevanje diskriminacije. Pravi, da ne more komentirati odločbe, ki še ni izdana.
