Vodja Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško je na današnjem predobravnavnem naroku na mariborskem sodišču zanikal obtožbe za kaznivo dejanje ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, soobtoženi Matej Lesjak pa pomoč pri omenjenem dejanju. Zagovore bosta oba podala 6. marca, sodnica Vanja Verdel Kokol pa je že razpisala deset narokov.

Na mariborskem sodišču se bosta vodja Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško in soobtoženi Matej Lesjak na današnjem predobravnavnem naroku morala izreči glede očitkov, da naj bi ščuvala k nasilni spremembi ustavne ureditve. Medtem ko se Lesjak brani s prostosti, je vodja samooklicane Štajerske varde Šiško od lanske jeseni v priporu.

Prihodnji teden na sodiščih po Sloveniji prinaša več odmevnih obravnav. Med drugim bo v Mariboru steklo prvo sojenje v Sloveniji po obtožbi za ščuvanje k nasilni spremembi ustavne ureditve. Po pravnomočnosti obtožnice bo pred sodnico stopil predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško.

Na posvetu o razmerju med zasebnimi in osnovnimi šolami pri predsedniku Borutu Pahorju se je večina sodelujočih strinjala, da so zasebne šole postale pomemben in dobrodošel del slovenskega izobraževalnega sistema, bo pa treba urediti še nekaj stvari, npr. financiranje. Pri tem bo treba po njihovem mnenju paziti, da ne bi prišlo do kovanja dobička.

Predlog ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca, ker naj bi bil kriv, da odločba ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah ostaja neuresničena, v DZ ni dobil zadostne podpore. Za ustavno obtožbo Šarca pred ustavnim sodiščem je namreč glasovalo 29 poslancev, proti pa jih je bilo 53.

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je v izjavi ob robu seje DZ pojasnil, da so na ministrstvu pripravili štiri različice oz. predloge za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnih osnovnih šol. Koalicijski partnerji jih bodo na mizo prejeli v tednu ali dveh, je napovedal minister. Pred tem predlogov vsebinsko ne želi razkrivati.

V večjem delu opozicije so bili v predstavitvi stališč poslanskih skupin ob obravnavi predloga ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca kritični do tega, da ustavna odločba glede zasebnih osnovnih šol še ni uresničena. V SDS in SNS odgovornost pripisujejo Šarčevi vladi, ki da zavlačuje. V NSi predlogu ustavne obtožbe ne bodo nasprotovali.

S tem, ko ustavna odločba glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah še ni uresničena, je Marjan Šarec kršil ustavni red, kot predsednik vlade bi namreč moral poskrbeti za njeno uresničitev, je v uvodu v obravnavo predloga ustavne obtožbe v DZ povedal Tomaž Lisec (SDS). Šarcu je očital, da ustavo krši zaradi ideologije.

Državni zbor bo danes razpravljal o predlogu ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca, ki sta ga v DZ vložili SDS in SNS, ker zakonodajalec še ni uresničil odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Glede na napovedi poslanskih skupin vlagatelji danes ne morejo računati na uspeh.

DZ bo v torek v okviru redne seje odločal o predlogu SDS in SNS za ustavno obtožbo predsednika vlade Marjana Šarca, ker da ni poskrbel za uresničitev odločbe ustavnega sodišča glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah. Predlog pa nima realnih možnosti za uspeh, saj Šarec uživa podporo vladnih strank in Levice.

Največja politična stranka Bošnjakov v Bosni in Hercegovini, Stranka demokratske akcije (SDA) je včeraj napovedala, da bo od ustavnega sodišča BiH zahtevala presojo ustavnosti imena srbske entitete Republike srbske, v kateri so Srbi večinski narod. Na napoved SDA so se ostro odzvali vladajoči in opozicija v Republiki srbski.

Pred natanko 27 leti je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo, s katero se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu. Na ta dan od leta 1997 zato praznujemo dan ustavnosti, ki ga je ustavno sodišče obeležilo s četrtkovo slavnostno sejo.

Poslanci SDS in SNS so vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Marjana Šarca zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. Šarec predlog ocenjuje "bolj kot poleno pod nogami kot pa resen institut", glede na napovedi poslanskih skupin pa predlog nima realnih možnosti za uspeh.

Poslanske skupine SDS, NSi in SNS bodo s predlogom ustavne obtožbe zoper premierja Marjana Šarca, ki jo pripravljajo zaradi nepripravljenosti vlade za uresničitev ustavne odločbe glede financiranja zasebnega šolstva, počakale na obravnavo novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja v DZ. To bo na decembrski redni seji.

Na Madžarskem danes v veljavo stopa prepoved spanja na ulicah. Brezdomstvo bo poslej dejansko pomenilo kršitev ustave, saj je parlament junija na predlog desničarske vlade Viktorja Orbana sprejel ustavni amandma, ki prepoveduje "stalno bivanje na javnem mestu". S tem je zaostril zakon iz leta 2013, ki brezdomstvo kaznuje z denarno kaznijo.

Preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča je ugodila zahtevi tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper vodjo Štajerske varde Andreja Šiška, ki je osumljen kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, in soobtoženega Mateja Lesjaka, je danes za STA potrdil Šiškov zagovornik Viktor Osim.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v četrtek ob 60-letnici pete francoske republike sodržavljane pozval, naj manj jamrajo. Izjava je naletela na sarkastične odzive opozicije.

Ustavno sodišče je zavrglo pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti ukaza o sklicu prve seje DZ v novem mandatu in zapisnika o ugotovitvi izida predčasnih volitev poslancev v DZ, ker ni pristojno za presojo izpodbijanih aktov. Pobude je vložilo več vlagateljev, med njimi štiri zunajparlamentarne stranke.

Ustavno sodišče je razveljavilo del zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, po katerem se je ta uporabljal retroaktivno za zadeve, v katerih se je predkazenski ali kazenski postopek začel pred njegovo uveljavitvijo oz. po 1. januarju 1990. Odločilo je, da ta omogoča nedopustno povratno uporabo zakona za obdobje pred njegovo veljavnostjo.

Nova socialistična španska vlada za rešitev katalonske krize predlaga reformo ustave. Kot je včeraj v Barceloni poudarila španska ministrica za regije Meritxell Batet, je sprememba ustave iz leta 1978 zaradi krize v odnosih Madrida z regijami "nujna, mogoča in zaželena", poroča avstrijska tiskovna agencija APA.