Ivan Štuhec na posvetu o zasebnem šolstvu: V Sloveniji iz tega ni mogoče delati dobička

Na današnjem posvetu pri predsedniku republike Pahorju je namreč danes vrsta strokovnjakov s področja vzgoje in izobraževanja skušala odgovoriti na vprašanja, ali je zasebno šolstvo v Sloveniji potrebno, kako stvari peljati naprej in v kolikšni meri ga financirati.

Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je uvodoma opozoril, da je šolski sistem temelj ohranjanja nacije. Zato na ministrstvu vztrajajo "na mreži javnih šol, saj ni nacije, ki bi v celoti prepuščala svoje ohranjanje, razvoj in napredek zasebnim interesom". Se je pa strinjal, da je prav, da zasebne šole obstajajo.

Nekdanji šolski minister Igor Lukšič je dejal, da je v zadnjih letih ideološki boj, ki je spremljal razprave o zasebnih in javnih šolah, zvodenel, zato v ospredje prihajajo druga vprašanja, kot na primer, kako odpraviti nekatere čisto tehnične pomanjkljivosti. Pri tem je pozval, naj se to dela počasi in premišljeno.

Na vprašanje, ali so zasebne šole za šolski sistem prednost ali ovira, je nekdanji šolski minister Slavko Gaber odgovoril, da sam rad išče vmesne poti, zato je bil tudi celoten sistem zasebnega in javnega šolstva nastavljen tako, da omogoča logiko "in in" in ne "ali ali". V katero smer bo šel ta sistem v prihodnje, ne ve, meni le, da ne bi smel iti v smer, da bi se iz javnih sredstev v zasebnih šolah ustvarjal dobiček.

Ivan Štuhec iz Zavoda Antona Martina Slomška, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, je ocenil, da kaj takega ni mogoče. "Finančno stanje v zasebnih šolah nikjer ni tako, da bi se lahko kdo iz tega bogatil. Tu v slovenskem kontekstu ni mogoče delati dobička," je dejal.

Nekdanja ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič je ocenila, da bo treba v prihodnje predvsem razmišljati o tem, kaj "pripuščati in kaj ne pripuščati" v šolski prostor ter ali ga to bogati. Predstavnica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo Jožica Frigelj pa se je zavzela, da bi država v prihodnje krepila predvsem mrežo javnih šol, ker da zasebne šole zasledujejo predvsem svoje partikularne (posebne) interese.

Nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava, v okviru katerega delujeta zasebni osnovna šola in gimnazija, Roman Globokar temu, da zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, ni oporekal, poudaril pa je, da gre za interese znotraj "demokratične osnove, na kateri je utemeljenega naša država".

Direktor Waldorfske šole Ljubljana Iztok Kordiš je odgovoril na navedbe, da imajo zasebne šole možnost, da selekcionirajo učence oziroma same prosto izbirajo, koga bodo sprejele in koga ne. "Naš osnovni namen je vključevalnost. Imamo npr. 11,5 odstotka otrok s posebnimi potrebami," je pojasnil.

Vsi sodelujoči so se strinjali, da mora država uresničiti odločbo ustavnega sodišča, ki je določilo, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v celoti. Se je pa pokazalo, da imajo različen pogled na to, kateri del javnega programa je imelo pri tem v mislih ustavno sodišče.

Globokar je menil, da je imelo ustavno sodišče v mislih 100-odstotno financiranje celotnega javnega programa - tako obveznega, kot so npr. obvezni predmeti, kot razširjenega, kot stanpr. popoldansko bivanje in jutranje varstvo. Makovec Brenčičeva pa je poudarila, da razširjeni program ni obvezen in da se lahko določi tudi drugačno financiranje od 100-odstotnega. Slednje je po njenih besedah upoštevalo tudi ministrstvo v času, ko ga je vodila, ko je predlagalo popravke zakonodaje v smeri, da se obvezni program financira 100-odstotno, razširjeni pa 85-odstotno. Aktualni minister za izobraževanje se danes glede tega ni želel opredeljevati. Dejal je le, da bo to vprašanje prepustil pravnikom.

Za nekdanjega ustavnega sodnika Ernesta Petriča je bistveno, da država v celoti financira tisto, za kar določa, da je obvezno, "lahko pa se pogovarjamo, kaj vse v to sodi".

Predsednik Pahor je na koncu posveta poudaril, da so zasebne šole v zadnjega četrt stoletja postale pomemben del slovenskega izobraževalnega sistema, zato bi se bilo nesmiselno vračati k razpravi, ali so potrebne ali ne. V prihodnje se je treba tako usmeriti predvsem v to, kako graditi naprej, da bo šola pri nas nasploh postala še bolj kakovostna in dostopna. "Zato dajmo misliti vnaprej in pojdimo korak za korakom," je pozval.