Šarec bo poslancem pojasnjeval, zakaj ni uresničil odločbe ustavnega sodišča

Poslanci SDS in SNS so se za vložitev predloga za ustavno obtožbo predsednika vlade odločili konec lanskega leta oziroma neposredno po tistem, ko je DZ zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju javnih programov v zasebnih osnovnih šolah.

Z omenjeno odločbo je ustavno sodišče odločilo, da je zakon v delu, ki določa zgolj 85-odstotno financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah neustaven, ker da ustava zagotavlja pravico do brezplačnega obiskovanja javnega osnovnošolskega programa, ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola. Zakonodajalcu je zato naložilo, naj v roku enega leta sprejme ureditev, po katerem bo financiranje javnih programov v zasebnih osnovnih šolah financirano v enaki višini kot v javnih šolah, to je 100-odstotno.

SDS je nato že v prejšnjem mandatu DZ vložila štiri predloge novel zakona, s katerimi bi DZ uresničil odločbo ustavnega sodišča, a so bili vsi štirje neuspešni. Vnovič je vsebinsko enak predlog stranka vložila v novem mandatu, a je bil tudi ta lanskega decembra zavrnjen. Proti so bili vladni poslanci, ki so sledili mnenju vlade, da je novelo treba zavrniti, ker da le delno ureja problematiko financiranja zasebnih šol, ter da je treba to področje urediti s celovitimi rešitvami. Ministrstvo za izobraževanje se je ob tem zavezalo, da bo celovito rešitev poskušalo najti v začetku tega leta, vsekakor pa do začetka naslednjega šolskega leta.

Šarec po mnenju predlagateljev kršil ustavo in opustil dolžno ravnanje

Zaradi takšnega ravnanja vlade in poslancev iz vrst vladnih strank so v SDS in SNS vložili predlog ustavne obtožbe zoper predsednika vlade Šarca. Očitajo mu nezakonito in neustavno delovanje, ker da kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje in usmerjanje, še vedno vztraja pri diskriminaciji šoloobveznih otrok, ki obiskujejo obvezni javnoveljavni program osnovnošolskega izobraževanja na zasebnih osnovnih šolah, s čimer po mnenju predlagateljev ustvarja neenakost ter krši ustavo.

Šarec bi moral po mnenju predlagateljev ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča, zato mu očitajo tudi opustitev dolžnega ravnanja. Zato je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu. Državnemu zboru so zato predlagali, naj ugotovi, da je Šarec kršil številne ustavne določbe, ter odloči, da predsedniku vlade preneha funkcija.

Sprva so pridružitev ustavni obtožbi napovedovali tudi v NSi, a se pozneje za to niso odločili. Svojo odločitev so na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije". "Če želimo, da tako ostane, jo je smiselno vlagati, če je zanjo dovolj podpore," so zapisali.

Po mnenju Šarca predlog ustavne obtožbe preuranjen

Predsednik vlade Šarec do zdaj pisnega odgovora na predlog za ustavno obtožbo ni podal. Svoj odgovor bo podal ustno na torkovi seji, so za STA povedali v njegovem kabinetu. Je pa že v prvem odzivu dejal, da ne vidi razloga, da bi bilo že 100 dni po nastopu nove vlade treba dati ustavno obtožbo ter dodal, da bo vlada tudi v prihodnje poskušala uresničiti odločbo ustavnega sodišča. Spomnil je, da mu je zdaj že bivša predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat, ko se je srečal z njo, "dala neko torbo". "Noter je, mislim da, 12 neuresničenih sodb ustavnega sodišča za dolga leta nazaj," je dejal.

Sovdatova je sicer decembra, ko se ji je iztekal mandat predsednice ustavnega sodišča, v intervjuju za STA dejala, da se ji zdi nedopustno, da na nekatere odločbe ustavnega sodišča že po več let ni odziva. "To je velika anomalija v delovanju pravne države," je dejala. Strinjala se je, da je nespoštovanje odločbe ustavnega sodišča lahko razlog za ustavno obtožbo predsednika vlade, "saj gre vendar za kršitev ustave".

Šarec je sicer v intervjuju za Radio Slovenija zagotovil, da se bodo o rešitvi glede financiranja zasebnega šolstva dogovorili na ravni vlade, nato pa predlagali rešitev, ki bo zadostila odločbi ustavnega sodišča. Na vprašanje, ali gre za rešitev, o kateri so se v okviru koalicijskih pogajanj dogovarjali z NSi, je potrdil, da obstaja tudi ta možnost. Takrat naj bi neuradno v pogovorih omenjali kompromis, da bi ob uresničitvi odločbe ustavnega sodišča tudi določili, da bi bilo lahko med vsemi šolami, ki izvajajo javnoveljavni program, največ pet odstotkov zasebnih. Pozneje naj bi sicer ta odstotek ostal pod vprašajem.

Predsedniku vlade so do zdaj v bran že stopili poslanci koalicije in Levice ter napovedali, da predloga za ustavno obtožbo ne bodo podprli. Ker imajo poslanci omenjenih strank v DZ 52 od skupno 90 poslanskih glasov, je zelo verjetno, da SDS in SNS s svojim predlogom ne bosta uspeli. Da bi, bi namreč potrebovali 60 glasov vseh poslancev.