Slovensko javnost so konec lanskega poletja na družbenih omrežjih vznemirile fotografije in posnetki urjenja skupine oboroženih zamaskiranih moških. Kot se je izkazalo, je skupino vodil Šiško, dotlej med drugim znan kot predsednik zunajparlamentarne stranke Zedinjena Slovenija, ki se je leta 2017 potegoval za predsedniški položaj.

Šiško je po razkritju zatrdil, da pri skupini na posnetkih ni šlo za paravojaško enoto, pač pa prostovoljno obrambno skupino svobodnih ljudi dežele Štajerske z imenom Štajerska varda. Vendar se s takšnim pojasnilom niso strinjali slovenski pravosodni organi, zato je mariborsko tožilstvo proti obema vložilo obtožnico, ki je nedavno postala pravnomočna.

Vrhovno sodišče je vmes zavrnilo tudi zahtevo za varstvo zakonitosti glede pripora in ocenilo, da je podan utemeljen sum, da je Šiško ustanovil paravojaško enoto in pozival k ustanovitvi še drugih vard po Sloveniji, ki naj bi, ko bodo dozorele razmere, strmoglavile najvišje državne organe. Njegovo ravnanje naj bi bilo usmerjeno v ogrozitev obstoječe državne ureditve.

Po ugotovitvah vrhovnega sodišča je celotno ravnanje obdolženega, od grožnje predsedniku vlade Miru Cerarju januarja 2017 do ustanovitve Štajerske varde septembra 2018, ter pozivanje prebivalcev, naj se pridružijo vardi in z oboroženim uporom strmoglavijo najvišje državne organe, v takratni fazi postopka zadoščalo za pravni očitek storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.