SDS Šarcu očita, da je kršil ustavo zaradi ideologije njega samega in njegovih koalicijskih partnerjev

V uvodni dopolnilni obrazložitvi predloga ustavne obtožbe, ki so ga v DZ vložile SDS in SNS, je Lisec spomnil, da je med programskimi izhodišči koalicijske pogodbe navedeno, da bo delovanje koalicije in vlade temeljilo na doslednem spoštovanju načel pravne države s poudarkom na enakosti pred zakonom. Kljub temu pa se je vlada novembra lani v svojem mnenju k predlogu spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je za uresničitev odločbe ustavnega sodišča v DZ vložila SDS, odločila, da predlogu nasprotuje. Mnenju so nato sledili vladni poslanci in spremembo zakona za seji DZ zavrnili.

Slednje pa je po mnenju predlagateljev odgovornost Šarca. Ker ta kot predsednik vlade, pristojen za njeno vodenje in usmerjanje dela vlade, ni poskrbel za uresničitev štiri leta stare odločbe ustavnega sodišča, je po mnenju Lisca kršil ustavni red. "Ustava je nad zakoni, je nad vami in nad nami. In če mi ne spoštujemo zakonov, kako lahko potem pričakujemo od državljanov in državljank, da jih bodo spoštovali," je dejal.

Po prepričanju predlagateljev je Šarec tudi opustil dolžno ravnanje, saj bi moral ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča. Namesto tega pa še naprej vztraja pri neenakosti pred zakonom in dopušča diskriminacijo otrok, ki se šolajo v javnoveljavnih programih zasebnih osnovnih šol, pravi Lisec. Omenjeni programi so namreč zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča še naprej financirani nižje kot javnoveljavni programi v javnih šolah, kar bi moral zakonodajalec glede na ustavno odločbo popraviti.

Lisec je ob tem opozoril, da so odločbe ustavnega sodišča za zakonodajalca zavezujoče, pri tem pa navedel tudi mnenje nekdanje predsednice ustavnega sodišča Jadranke Sovdat. Ta je po njegovih besedah med drugim dejala, da se v pravni državi vprašanje, ali bo zakonodajalec ustavno odločbo izvršil v roku, ne bi smelo postavljati, saj gre za ustavno obveznost in odgovornost, rok za odzivnost pa da je vedno dovolj dolg.

Ustave in obveznosti, ki mu jih ta nalaga, Šarec sicer po prepričanju Lisca in predlagateljev ne spoštuje zaradi ideologije "njega samega in ideologije njegovih koalicijskih partnerjev". Ob tem je spomnil, da je vlada zelo pohitela, ko je bilo treba uresničiti ustavno odločbo glede omejitve odškodnin za izbrisane. "Pri zakonu, ki je predsedniku vlade po volji, se rešitve predlagajo hitro, na drugi strani se pri zakonu, s katerim se predsednik vlade očitno ne strinja, ne naredi nič," je dejal Lisec.

Zaradi vsega navedenega v SDS in SNS predlagajo sklep, s katerim bi DZ ustavnemu sodišču predlagal, naj ugotovi, da je Šarec kršil ustavo, ter odloči, da mu posledično preneha funkcija predsednika vlade.