Ustavna obtožba zoper Šarca: SDS in SNS mu očitata nezakonito in neustavno delovanje

Poslanci SDS in SNS so se za vložitev predloga ustavne obtožbe odločili po tistem, ko je DZ v četrtek zavrnil novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero so v SDS poskušali uresničiti odločbo ustavnega sodišča iz leta 2014 o financiranju zasebnega šolstva.

Predsedniku vlade očitajo kršitev več členov ustave in zakona o vladi ter opustitev dolžnega ravnanja. Prepričani so, da bi moral ministrom v okviru svojih pristojnosti naložiti zagotavljanje spoštovanja ustave in odločb ustavnega sodišča. Ker pa še vedno dopušča vztrajanje pri neenakosti pred zakonom, diskriminacijo, kršitev načel pravne države in delitve oblasti, je "podana odgovornost pri izvrševanju funkcije, ki ima za posledico poleg povzročitve nepopravljive škode tudi izgubljeno zaupanje v institucije pravne in socialne države", so zapisali v predlogu.

Po besedah poslanca SDS Tomaža Lisca gre za kršenje ustavnih načel samo na podlagi enega dejstva: "ideologije levega dela političnega spektra, ki ne želi spoštovati ustavnega reda". Za predlog ustavne obtožbe so se po njegovih besedah odločili zato, da "spametujemo levo krilo DZ, naj se neha igrati z ustavnim redom". Pri tem materija, o kateri je govora, po njegovih besedah sploh ni pomembna, pač pa je pomembno le, da se kot zakonodajalci odločijo, ali bodo spoštovali ustavo ali ne.

Da so se predlogu pridružili iz načelnih in ne vsebinskih razlogov, je poudaril predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti. Njihovo načelo pa je, da je treba sodbe ustavnega sodišča spoštovati, je dodal. Po Jelinčičevih besedah bi bilo sicer morda bolje, če bi bila ustavna obtožba vložena zoper nekdanjega predsednika vlade Mira Cerarja, ki da je izvirni krivec za nastalo situacijo. "Zdaj je pač premier Šarec in on dobi tole porcijo," je dodal.

Šarec je v odzivu na predlog ustavne obtožbe dejal, da ga je obtožba "samo spomnila, da imamo opozicijo in da tudi opozicija ne sedi križem rok". "Ne vidim razloga, da bi bilo zdaj, ko je šele 100 dni te vlade, nujno dati ustavno obtožbo," je ob robu sprejema za svojce padlih med osamosvojitveno vojno v izjavi za medije ocenil Šarec. Dodal je, da bo vlada tudi v prihodnje seveda poskušala uresničiti odločbo ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva.

Šarec je še spomnil, da mu je zdaj že bivša predsednica ustavnega sodišča Jadranka Sovdat pred približno 50 dnevi, ko se je srečal z njo, "dala neko torbo. Noter je, mislim da, 12 neuresničenih sodb ustavnega sodišča za dolga leta nazaj".

Predsedniku vlade so v bran stopili tudi poslanci koalicije in Levice. Po mnenju vodje poslanske skupine LMŠ Braneta Golubovića je ustavna obtožba resen pravni instrument, ki ga je treba pisati s tresočo se roko in jo uporabiti zgolj v skrajnem primeru. Kot je opozoril, pa SDS institut ustavne obtožbe neupravičeno zlorablja že vrsto let za lastno promocijo ali promocijo ideologij, ki jih zagovarja.

Do predloga poslancev SDS in SNS je zelo kritičen tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki meni, da gre za "histeričen izpad" SDS. Han bi še razumel, če bi v SDS vložili interpelacijo zoper ministra za izobraževanje, da so kar takoj prišli z "atomsko bombo", torej predlogom ustavne obtožbe, pa je po njegovem mnenju napad histerije.

Tudi vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič meni, da gre za "čisto neumnost" in očitno za vzbujanje pozornosti pred božičnimi in novoletnimi prazniki. "Verjamem, da bo gladko zavrnjena," je dejal. V SMC tudi menijo, da je predlog vložen v nasprotju z namenom tega instituta ter da predvsem otežuje morebitno konstruktivno sodelovanje in še naprej neti ideološki boj.

Vodji poslanske skupine DeSUS Francu Jurši se zdi poteza SDS "malo čudna". Predsednik vlade Šarec po njegovem mnenju res ne nosi nobene krivde za nastalo situacijo. V SDS tako po njegovih besedah želijo le doseči samopromocijo. Jurša je poudaril, da je manjšinska vlada vedno bolj trdno povezana, Šarec pa "iz dneva v dan bolj trdno stoji na svojih temeljih".

"Gre še za enega izmed poskusov parlamentarne trde desnice, da zagotovi dodatne proračunske vire financiranja za zasebne cerkvene šole in tega seveda v Levici ne bomo podprli," pa je dejal poslanec Levice Miha Kordiš.

Predloga ustavne obtožbe sicer kljub drugačnim napovedim niso podprli v NSi. V tej stranki so svojo odločitev na družbenem omrežju Twitter utemeljili z besedami, da "potem ko je minister Jernej Pikalo napovedal uresničitev odločbe ustavnega sodišča do začetka prihodnjega šolskega leta, v DZ ni potrebnih 46 glasov za izglasovanje ustavne obtožbe, ki je močno orodje opozicije".

Da bi ustavna obtožba prišla do presoje ustavnih sodnikov, jo mora namreč podpreti absolutna večina poslancev, kar pa je glede na napovedi poslanskih skupin malo verjetno.

V samostojni Sloveniji so bili doslej aktualni trije predlogi ustavne obtožbe, a noben ni prišel do presoje ustavnih sodnikov. Pobudnik vseh je bila stranka SDS, predlog pa so vložili zoper nekdanja premierja Janeza Drnovška in Mira Cerarja ter nekdanjega predsednika države Danila Türka.