V SAB so včeraj začeli z zbiranjem podpisov za posvetovalni referendum o financiranju osnovnih šol. V ustavi želijo jasen zapis, da je država dolžna financirati le javno šolstvo. To po besedah predsednice SAB Alenke Bratušek ne pomeni, da so proti zasebnim šolam, a če se starši odločijo vpisati otroke vanje, morajo to tudi financirati, pravi.

Predstavniki parlamentarnih strank bodo danes pri predsedniku republike Borutu Pahorju usklajevali stališča o predlogu sprememb meja volilnih okrajev, kar je ena od dveh možnih predlaganih rešitev za uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Še pred tem jim bo minister Rudi Medved predstavil predlog novih meja, ki ga je pripravilo ministrstvo.

Skupina ustavnih pravnikov je na delovnem posvetu pri predsedniku republike menila, da bi bilo ustavno najbolj čista sprememba volilne zakonodaje ukinitev volilnih okrajev in uvedba absolutnega prednostnega glasu. Uvedba relativnega prednostnega glasu bi bila zanje morda sprejemljiva le, če bi bil obvezen. Del strank nasprotno želi neobveznega.

Ustavna komisija DZ je prvo sejo, na kateri je bil na mizi predlog SDS za začetek postopka ustavnih sprememb za poenostavitev postopkov imenovanja vlade, prekinila brez sklepov, saj se niso mogli poenotiti o postopku obravnave. Tako niso glasovali niti o sklepu za začetek postopka sprememb ustave niti o sklepu za ustanovitev strokovne skupine.

Pravni strokovnjaki so se na posvetu s predsednikom DZ Dejanom Židanom in vodji poslanskih skupin precej poenotili o vprašanju prenehanja funkcije poslanca Ferenca Horvatha. Kot menijo, DZ trenutno nima zadostne pravne podlage, da bi začel ta postopek in ne bi istočasno obstajala velika verjetnost, da bi ustavno sodišče odločitev razveljavilo.

Predsednik republike Borut Pahor je za STA pojasnil, da sta predloga sprememb volilne zakonodaje glede uvedbe prednostnega glasu skoraj pripravljena, do konca prihodnjega tedna pa po zagotovilih ministra Rudija Medveda pričakuje še predlog za spremembo volilnih okrajev. Predloge bo poslal strankam, v drugi polovici maja bodo nadaljevali pogajanja.

Pri založbi Nove univerze so predstavili nov komentar k slovenski ustavi. Po besedah slavnostnega govornika, predsednika republike Boruta Pahorja gre za izjemno pomemben dosežek z vidika razvoja ustavnopravne znanosti, še posebej za delo sodišč, saj bo v pomoč prav njim. Na predstavitvi so sicer izpostavili tudi nujnost spoštovanja ustave.

Egiptovski parlament je včeraj potrdil spremembe ustave, ki bodo predsedniku Abdelu Fatahu al Sisiju omogočile, da bi lahko na oblasti ostal do leta 2030, poročajo tamkajšnji mediji. O teh spremembah bodo predvidoma izvedli še referendum.

Zaradi ščuvanja proti ustavni ureditvi na osem mesecev zapora obsojenega Andreja Šiška je po prihodu iz pripora pred sodiščem pričakalo nekaj deset njegovih privržencev, ki so sicer v polni sodni dvorani spremljali tudi izrek sodbe. Šiško je po sodbi dejal, da ga ta sploh ne zanima, očitno pa je sodišče priznalo ustanovitev dežele Štajerske.

Predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško je bil danes na mariborskem okrožnem sodišču spoznan za krivega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Sodnica Vanja Verdel Kokol mu je izrekla kazen osem mesecev zapora, soobtoženemu Mateju Lesjaku pa pogojno kazen treh mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Sodba še ni pravnomočna.

Na mariborskem okrožnem sodišču bodo danes izrekli sodbo predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku, ki je obtožen ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, in nekdanjemu članu podmladka SDS Mateju Lesjaku, ker naj bi pomagal pri tem početju. To bo prva sodba za takšno kaznivo dejanje v Sloveniji.

Z zaključnimi besedami obeh obdolženih se je danes na mariborskem okrožnem sodišču končalo sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in Mateju Lesjaku, obtoženima ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Izrek sodbe je sodnica Vanja Verdel Kokol napovedala za petek ob 9. uri.

Na mariborskem sodišču so včeraj v sojenju Andreju Šišku in Mateju Lesjaku sklenili glavno obravnavo in začeli zaključne besede kljub temu, da je sodnica Vanja Verdel Kokol v četrtek zaključne besede napovedala šele za naslednji teden. Kot piše Večer, je tožilstvo za Šiška predlagalo leto in štiri mesece zapora, za Lesjaka pa pogojno kazen.

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom," je napoved prvaka SDS Janeza Janše po koncu vrha EU v Bruslju komentiral Šarec.

Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.

Na mariborskem sodišču gre h koncu sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in soobtoženemu Mateju Lesjaku, ki ju obtožnica bremeni ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Sodnica Vanja Verdel Kokol je danes dokončno zavrnila zahtevo obrambe, da kot priče zasliši državni vrh, sodbo pa bo predvidoma izrekla čez teden dni.

Na mariborskem okrožnem sodišču se z zaslišanjem vrste prič nadaljuje sojenje predsedniku Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku zaradi domnevnega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve in soobtoženemu Mateju Lesjaku, ki naj bi sodeloval pri tem. Še vedno ni znano, ali bodo na sodišče vabljeni tudi predstavniki državnega vrha.

Potem ko si je predsednik Gibanja Zedinjena Slovenija Andrej Šiško prvi dan sojenja zaradi domnevnega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve svoj zagovor vzel skoraj deset ur, je danes svoj nastop dokončal v uri in pol. V nadaljevanju je svoje povedal še soobtoženi Matej Lesjak, nato pa je sodnica Vanja Verdel Kokol že prisluhnila pričam.

Po predobravnavnem naroku pred tremi tedni se je danes na mariborskem sodišču začelo sojenje vodji Gibanja Zedinjena Slovenija Andreju Šišku in soobtoženemu Mateju Lesjaku zaradi domnevnega ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. V izčrpnem zagovoru, ki je trajal več ur, je Šiško ponovil, da je šlo le za provokacijo.

V SDS predlagajo spremembe postopka imenovanja vlade, zato so v DZ vložili predlog sprememb ustave z osnutkom ustavnega zakona. Po predlaganih spremembah bi DZ ob odločanju o predsedniku vlade hkrati odločal še o ministrih. Premier pa bi med mandatom lahko sam razreševal ministre in imenoval nove, vendar največ eno tretjino v mandatnem obdobju.