Francoski predsednik Emmanuel Macron, nemški kancler Olaf Scholz in italijanski premier Mario Draghi so danes prispeli na obisk v Kijev, kjer želijo predati sporočilo o evropski enotnosti in nadaljnji podpori Ukrajini. Scholz je pri tem obljubil, da bodo pomoč državi nudili, dokler bo to potrebno.

Obrambni ministri Nata bodo drugi dan zasedanja v Bruslju govorili o krepitvi odvračalne in obrambne drže zavezništva v luči ukrajinske krize ter povečanju izdatkov za obrambo in investicije. Srečanje bo namenjeno pripravam na vrh Nata čez dva tedna v Madridu, na katerem bo ob podpori Ukrajini v ospredju tudi prilagajanje na novo varnostno okolje.

Slovenski veleposlanik v Ukrajini Tomaž Mencin se je danes vrnil v Kijev, od koder se je zaradi varnostnih razmer umaknil v začetku ruske invazije na Ukrajino, je na novinarski konferenci ob obisku luksemburškega zunanjega ministra Jeana Asselborna dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Vrnitev je označila kot pomembno sporočilo Ukrajini.

Ruska vojska je uničila še zadnji most, ki je povezoval Severodoneck s preostalim ozemljem pod nadzorom ukrajinskih sil, je v ponedeljek sporočil guverner regije Lugansk Sergej Hajdaj. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem Zahod vnovič pozval naj Ukrajini dobavijo več modernega orožja.

Na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov. Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa "münchenskemu" popuščanju.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović s svojimi izjavami že nekaj let razburja hrvaško in tudi tujo javnost. Zaradi njegovih izjav so se zadnje čase jezili Avstrijci in Ukrajinci, pa tudi Finci in Švedi. Velik trn v peti je tudi hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću.

O miru v Ukrajini danes odloča predsednik Zelenski in Ukrajinci in te pravice nima nihče drug, mi pa po najboljših močeh to odločitev podpiramo, je prepričan nekdanji načelnikom generalštaba Dobran Božič in aktualni predsednik Zveze slovenskih častnikov.

Eurofound, ena od agencij Evropske unije, je pred nekaj dnevi objavila izide javnomnenjske raziskave med drugim glede podpore prebivalcev članic EU ekonomskim sankcijam zoper Rusijo zaradi njene agresije na Ukrajino. V raziskavo, izvedeno aprila, je bilo zajetih več kot 40 tisoč ljudi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v četrtek invazijo na Ukrajino poskušal upravičiti z besedami, da si Rusija prizadeva povrniti svoja prvotna ozemlja, kot je to v začetku 18. stoletja storil ruski vladar Peter Veliki. Na Putinove besede se je že odzvala Ukrajina in poudarila, da je invazija krvav zaseg pod izmišljeno pretvezo.

Francoski predsednik Emmanuel Macron se je zavzel, da bo Francija Ukrajini po potrebi dobavila dodatno težko orožje za obrambo pred rusko agresijo. Ukrajina je sicer že izčrpala orožje sovjetske in ruske izdelave in je sedaj pri obrambi pred ruskimi silami popolnoma odvisna od orožja zahodnih zaveznikov, poudarjajo ameriški vojaški viri.

Ukrajinski vojaki v strateško pomembnem mestu Severodoneck proti ruskim silam bijejo eno najtežjih bitk od začetka invazije, je v sredo dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in poudaril, da bi lahko boj za mesto odločil izid vojne na vzhodu države, poroča britanski BBC.

Dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel je v torek zvečer v prvem velikem intervjuju, potem ko je kanclerski položaj pred pol leta prepustila Olafu Scholzu, branila svojo politiko do ruskega predsednika Vladimirja Putina. Kot je zatrdila, za vojno v Ukrajini ne krivi same sebe in se tudi nima za kaj opravičevati.

Zmaga za Ukrajino pomeni ponovno pridobitev celotnega ukrajinskega ozemlja, tudi tistega, ki so ga pred začetkom invazije nadzirale ruske oblasti, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski dejal za časnik Financial Times. Zahod je ob tem pozval, naj se zaveže k dolgotrajnejši dobavi orožja, da bi tako pomagal končati vojno.

Od začetka invazije na Ukrajino so ruske sile ubile več kot 260 otrok, so danes sporočili iz urada ukrajinske generalne državne tožilke Irine Venediktove. Poškodovanih je bilo več kot 467 otrok, poroča španska tiskovna agencija EFE.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je v ponedeljek v Varnostnem svetu ZN v New Yorku Rusijo obtožil, da povzroča globalno krizo hrane s tem, ko blokira izvoz ukrajinskega žita, zaradi česar je potem ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija odkorakal iz dvorane.

Ameriško pravosodno ministrstvo je v ponedeljek ukazalo odvzem dveh letal v lasti ruskega oligarha Romana Abramoviča, ker naj bi se uporabljali za kršenje sankcij proti Rusiji zaradi vojne proti Ukrajini. Boeingov 787 dreamliner in "direktorski" Gulfstreamov G650ER sta sicer izven dosega ameriških oblasti.

Violinistka Oksana Pečeny, po rodu iz Kijeva, v Sloveniji živi že več kot trideset let in se, kot rada poudari, tako po potnem listu kot miselnosti počuti Slovenko. Pa vendar se je ob izbruhu vojne v Ukrajini tudi v njej prebudila narodna zavest. Navsezadnje jo na Kijev poleg sorodnikov in prijateljev vežejo tudi vsi prvi spomini, in čeprav sedaj vojna spreminja Kijev in briše spomine, bo Kijev, ki ga v srcu in spominih nosi ona, ostal za vedno ponosen in veličasten.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je opozoril, da se Rusije ne sme ponižati, da bi se lahko potem, ko se zaključijo spopadi v Ukrajini, našlo diplomatsko rešitev. Ruski predsednik Vladimir Putin, s katerim je bil v zadnjih šestih mesecih na telefonu najmanj sto ur, je sicer po njegovih ocenah v Ukrajini napravil "zgodovinsko" napako.

Poljska bo sredstva iz svežnja za okrevanje in odpornost prejela le, če bo izvedla reforme, potrebne za obstoj pravne države, je včeraj v Varšavi dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Poudarila je, da je bila odobritev poljskega načrta za okrevanje v Bruslju le prvi korak, Poljska pa bo morala izvesti ustrezne reforme.

Nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel je v sredo v svojem prvem javnem govoru po šestih mesecih ruski napad na Ukrajino označila za očitno kršitev mednarodnega prava in globoko prelomnico v zgodovini Evrope po drugi svetovni vojni. Dejala je, da bodo posledice vojne daljnosežne, zlasti za Ukrajince, pa tudi za celino.