V obrazložitvi je odbor tudi izpostavil, da prejemniki predstavljajo civilno družbo v svojih domovinah in da že leta zagovarjajo pravico do kritike oblasti in zaščite temeljnih pravic državljanov. Močno si prizadevajo za dokumentacijo vojnih zločinov, kršitev človekovih pravic in zlorab oblasti. Skupaj dokazujejo pomen civilne družbe za mir in demokracijo, so ob razglasitvi nagrajencev izpostavili v odboru.
Ales Bjaljacki, dobitnik letošnje Nobelove nagrade za mir, je vse od leta 2020, ko so ga aretirali na protestih proti Lukašenku, v priporu brez sojenja.
60-letni Ales Bjaljacki je bil eden od pobudnikov gibanja za demokracijo, ki je v Belorusiji nastal sredi 80. let prejšnjega stoletja. Življenje je posvetil boju za demokracijo in miroljubno sožitje v svoji domovini. Med drugim je leta 1996 ustanovil organizacijo za človekove pravice Pomlad (Vjasna), ki se je razvila v široko zasnovano organizacijo, ki dokumentira in protestira proti mučenju političnih zapornikov.
Vlada ga skuša že leta utišati. Med letoma 2011 in 2014 je bil v zaporu. Po množičnih demonstracijah proti režimu predsednika Aleksandra Lukašenka leta 2020 so ga znova aretirali. Še vedno je v priporu brez sojenja. Kljub velikim osebnim stiskam ni popustil niti za milimeter v svojem boju za človekove pravice in demokracijo v Belorusiji, so izpostavili v obrazložitvi.
Najvidnejša in največja ruska organizacija za človekove pravice Memorial, ki so jo ruske oblasti uvrstile med t. i. tuje agente in decembra lani razpustile, njen dokumentacijski center pa zaprle, je znana zaradi zbiranja podatkov o političnem zatiranju in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Zaprtje člani organizacije zavračajo. Tako je ob prisilni razpustitvi predsednik Memoriala Jan Račinski dejal, da "nihče ne namerava odnehati".
Memorial so leta 1987 ustanovili zagovorniki človekovih pravic v takratni Sovjetski zvezi, ki so želeli zagotoviti, da žrtve zatiranja komunističnega režima ne bodo pozabljene. Med ustanovitelji je bil tudi Nobelov nagrajenec za mir in oporečnik Andrej Saharov. Organizacija temelji na ideji, da je soočenje s preteklimi zločini bistveno za preprečevanje novih.
Po razpadu Sovjetske zveze je Memorial postal največja organizacija za človekove pravice v Rusiji. Ob centru za dokumentacijo o žrtvah stalinističnega obdobja je zbral in sistematiziral tudi podatke o politični opoziciji in kršitvah človekovih pravic v Rusiji. Razvil se je v največjo avtoriteto za informacije o političnih zapornikih v ruskih zaporih. Bil je tudi v ospredju prizadevanj za boj proti militarizmu ter za spodbujanje človekovih pravic in pravne države.
Med vojnami v Čečeniji so zbirali informacije o zlorabah in vojnih zločinih ruskih in proruskih sil nad civilnim prebivalstvom. Leta 2009 je bila zaradi tega dela ubita vodja podružnice Memoriala v Čečeniji Natalija Estemirova, izpostavlja Nobelov odbor.
Ukrajinski Center za državljanske svoboščine pa se od ustanovitve leta 2007 zavzema za krepitev civilne družbe in demokracije v Ukrajini. Po letošnjem ruskem napadu na Ukrajino dokumentira ruske vojne zločine nad civilnim prebivalstvom. V sodelovanju z mednarodnimi partnerji ima pionirsko vlogo pri zagotavljanju, da bodo storilci kaznovani za svoje zločine, piše na spletni strani Nobelove nagrade za mir, ki velja za najprestižnejšo.
Lani sta to nagrado prejela novinarja Maria Ressa s Filipinov in Dmitrij Muratov iz Rusije za obrambo svobode izražanja, kar je predpogoj demokracije in trajnega miru.
Objave letošnjih Nobelovcev so se začele v ponedeljek, ko so sporočili imena nagrajencev za medicino. V torek so razglasili nagrado za izjemne dosežke na področju fizike, v sredo dobitnike nagrade za kemijo, v četrtek pa za literaturo. V ponedeljek bo kot zadnja na vrsti Nobelova nagrada za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po 10 milijonov švedskih kron (900.000 evrov), prejeli na tradicionalni slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.
Vodja Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen, ki je danes objavila imena Nobelovih nagrajencev za mir, je izrazila upanje, da se bo podelitve lahko udeležil tudi Bjaljacki, ki je v zaporu. Odbor je ob tem pozval beloruske oblasti, naj ga izpustijo. Njegova soproga je v odzivu na nagrado dejala, da so jo ob novici "preplavila čustva", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
