Občinski svet v Radencih je v torek preimenoval dosedanjo Titovo cesto v Cesto osamosvojitve Slovenije. Župan Roman Leljak ob tem pravi, da tudi referenduma o preimenovanju, ki je bil predviden po umiritvi epidemije covida-19, ne bo.

Svetniki občine Radenci so na včerajšnji seji večinsko podprli razpis referenduma o preimenovanju Titove ceste, je za STA povedal župan občine Radenci Roman Leljak. Napovedal je tudi, da bo v nekaj dneh na ustavno sodišče vložil pobudo za oceno ustavnosti, če je referendum z vprašanjem, ki so ga določili svetniki, sploh dopusten.

Ddr. Klemen Jaklič, ustavni sodnik, ob odločitvi ustavnega sodišča, da do končne odločitve zadrži preimenovanje Titove ceste v Radencih

Ustavno sodišče je zadržalo izvrševanje spremenjenega občinskega odloka o imenovanju ulic, trgov in naselij v Radencih do končne odločitve glede pobude o referendumu, na katerem bi v tem zdraviliškem kraju odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije.

Podpisniki pobude o referendumu, na katerem bi v Radencih odločali o preimenovanju Titove ceste v Cesto osamosvojitve Slovenije, župan Roman Leljak pa jim je pobudo dvakrat zavrnil, so vložili tožbo na upravnem sodišču. Leljak za tožbo uradno sicer ne ve, bo pa počakal na pravnomočnost odločitev na sodiščih, vse do ustavnega.

Občinski svet v Radencih je na pobudo župana Romana Leljaka preimenoval Titovo cesto v Cesto osamosvojitve Slovenije. Nasprotniki preimenovanja so zbrali podpise občanov in zahtevajo referendum.

Preimenovanje Titove ceste v Cesto slovenske osamosvojitve v občini Radenci še visi v zraku. Za preimenovanje se je odločil občinski svet, odločitvi pa je sledila pobuda nasprotnikov preimenovanja za referendum. Podpisniki so sicer zbrali 127 podpisov, župan Roman Leljak pa jih je pozval, naj pobudo dopolnijo, ker ni skladna z zakonodajo.

Opozicija v Radencih je zbrala 501 podpis proti preimenovanju Titove ceste po Anteju Šariću, predvojnemu lastniku zdravilišča in najbolj zaslužnemu za njegov razvoj.

Prihodnji četrtek bo občinski svet občine Radenci na predlog župana Romana Leljaka glasoval o preimenovanju Titove ceste po zdravniku dr. Anteju Šariću, ki je bil zaslužen za razvoj zdravilišča pred drugo svetovno vojno.

Josip Broz Tito buri in bo še dolgo buril duhove med Slovenci. Za nekatere je krvoločni diktator, ki je uvedel partijski diktaturo in s trdo roko vodil državo, za druge pa veliki državni voditelj, ki se mu je na pogrebu poklonil ves svet. Med prvimi je eden najbolj opaznih župnik na Senovem Janez Turinek. »Ne more biti idol nekdo, ki je na listi največjih svetovnih množičnih morilcev na 14. mestu. Tudi mi v Cerkvi nismo za svetnika razglasili nobenega inkvizitorja, ki je zažigal čarovnice. Za nas na primer ni junak tisti, ki je dal Ivano Orleansko zažgati na grmadi,« poudarja Turinek.

Nova Slovenija je v svojih zadnjih letih postala najbolj zaželena koalicijska stranka. Tako je svoje obžalovanje, da ni bila v njegovi vladi že izrazil odhajajoči premier Miro Cerar, prav tako je NSI najbolj zaželeni koalicijski partner Marjana Šarca, celo Dejan Židan bi jo rad videl v vladi, če jo bo sestavljal. Podobno si brez NSI svoje vlade ne more zamisliti Janez Janša, ki je z njenim novim prvakom Matejem Toninom po letih obračunavanja po družabnih omrežjih popil čaj miru.

Na mariborskem okrožnem sodišču bi danes moral potekati predobravnavni narok zoper Senada Softića, ki ga tožilstvo bremeni umora in povzročitve splošne nevarnosti, potem ko je 4. oktobra na Titovi cesti v Mariboru s pištolo ustrelil 52-letnega Rada Mitrovića.

Mariborčanu, osumljenemu sredinega strelskega obračuna v Mariboru, v katerem je umrl 52-letni moški, je preiskovalna sodnica danes odredila pripor.

Mariborski policisti so tik pred iztekom 48-urnega policijskega pridržanja na zaslišanje k preiskovalnemu sodniku tamkajšnjega okrožnega sodišča s kazensko ovadbo privedli 54-letnega Mariborčana Senada Softića, osumljenega za sredin strelski obračun, v katerem je umrl dve leti mlajši moški.

Izkušnjo in razmišljanje o tem, kako je živeti na naslovu Titove ceste, nam je povedal duhovnik Janez Turinek, ki živi v župnišču na Senovem ob Titovi cesti