Izkušnjo in razmišljanje o tem, kako je živeti na naslovu Titove ceste, nam je povedal duhovnik Janez Turinek, ki živi v župnišču na Senovem ob Titovi cesti
Čudno se mi zdi, da v letu 2017 še živim uradno na Titovi cesti
Janez Turinek
18. maj je spominski dan, ko je svetnik Janez Pavel II. zaznamoval 100.000 mladih Slovencev in Slovenk v Postojni, in danes (18. maja, op. p.) sem prišel s Titove ceste s Senovega na ulico Janeza Pavla II. v Ljubljano z velikim veseljem.
Čudno se mi zdi, da v letu 2017 še živim uradno na Titovi cesti, čeprav sem Slovenec po papirjih že tri stoletja. Kot da sem prišel v to deželo s katerega drugega planeta.
Glede na to, da sem razmeroma mlad, star štirideset let, se mi zdi, da so generacije, ki so imele leta 1991 v rokah vpliv, zamudile vlak. Takrat bi se morale te ulice po diktatorju in drugih mesarjih, kot jih imenujem, slovenskega naroda, preimenovati, toda vlak je šel mimo.
Vem in povem, da bo prišel še en vlak, vendar tega ne bomo smeli zamuditi, kajti Bog enkrat daje popravni izpit in ne kar naprej. Kdaj bo prišel ta vlak? Morda čez leto ali dve, toda prišel bo.
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Takrat molim Boga, se priporočam Božji materi Mariji in svetniku Janezu Pavlu II., da bodo takrat ljudje, ki bodo imeli v rokah škarje in platno, končno osvobodili te okupacije.
VEČ V TISKANEM REPORTERJU IN TRAFIKI24
Zadnje izjave tedna
Novica Mihajlović