Ko je prišel na Senovo, ki ima glavno cesto poimenovano po Titu, je zelo ognjevito zagovarjal spremembo imena ceste. To nekaterim domačinom ni bilo všeč in so mu celo grozili. »Nehali so groziti, ko sem rekel, da je bil en moj dedek koroški partizan, ki je dobil odlikovanje od Tita, drugega pa so ubili Nemci, ker je pomagal partizanom. Nobeden od nasprotnikov preimenovanja Titove ceste na Senovem nima takšne družinske zgodovine.«
Turinek je na župnišču, ki uradno stoji na Titovi cesti 84 a, odstranil tablo in jo nadomestil z napisom Cesta Janeza Nanuta. Ta je bil njegov predhodnik na Senovem, spoštovali so ga tako na desni kot na levi. Po njem bi morali poimenovati Titovo cesto, je prepričan Turinek. Predlaga tudi, da se v občinah, kjer so trgi ali ulice poimenovane po Titu, po zagrebškem zgledu ustanovijo civilne iniciative, ki bi na lokalnih volitvah nastopile s samo enim ciljem – odstranitvijo Titovega imena. Prepričan je tudi, da ni mogoče hkrati verovati v Jezusa in Tita in da titoizem deluje kot religija. »Jaz jim žalim boga. Kot bi med pripadniki Viol rekel, da navijaš za Olimpijo. A njihova religija sem jim sesipa. (…) Leta 1995, ko je bil v Velenju kongres Združene liste (zdaj SD, op. p.), sem tisto noč sanjal, da sem zraven, ko tam podirajo Titov spomenik. Velikokrat se je že zgodilo, da sem nekaj sanjal in se je potem to uresničilo. Verjamem, da bom zraven, ko bodo podirali Titov spomenik. Ko bo tam padel, bodo šli tudi Kidrič, Kardelj …«
Župnik Janez Turinek je na župnišču odstranil tablo z napisom Titova cesta
Josip Broz Tito buri in bo še dolgo buril duhove med Slovenci. Za nekatere je krvoločni diktator, ki je uvedel partijski diktaturo in s trdo roko vodil državo, za druge pa veliki državni voditelj, ki se mu je na pogrebu poklonil ves svet. Med prvimi je eden najbolj opaznih župnik na Senovem Janez Turinek. »Ne more biti idol nekdo, ki je na listi največjih svetovnih množičnih morilcev na 14. mestu. Tudi mi v Cerkvi nismo za svetnika razglasili nobenega inkvizitorja, ki je zažigal čarovnice. Za nas na primer ni junak tisti, ki je dal Ivano Orleansko zažgati na grmadi,« poudarja Turinek.