Revija Reporter
Slovenija

Leljak braniteljem imena Titova cesta sporoča: Na Muri je do leta 1955 med begom iz Jugoslavije umrlo 23 ljudi

STA

16. jun. 2020 6:00

Deli na:

Župan občine Radenci Roman Leljak.

Bobo

Preimenovanje Titove ceste v Cesto slovenske osamosvojitve v občini Radenci še visi v zraku. Za preimenovanje se je odločil občinski svet, odločitvi pa je sledila pobuda nasprotnikov preimenovanja za referendum. Podpisniki so sicer zbrali 127 podpisov, župan Roman Leljak pa jih je pozval, naj pobudo dopolnijo, ker ni skladna z zakonodajo.

Občinski svet je predlog preimenovanja potrdil 28. maja z devetimi glasovi za, štirje so bili proti, dva svetnika sta se glasovanja vzdržala. 5. junija pa so občani izročili županu pobudo za referendum.

Kot je Leljak včeraj pojasnil za STA, v pobudi ni bilo jasno opredeljeno referendumsko vprašanje, niti ni bilo obrazložitve. Pobudo morajo dopolniti v osmih dneh, zaradi nje pa je ustavljeno izvajanje sprememb odloka o imenovanju ulic.

Pobudniki referenduma na čelu s prvopodpisanim Francem Vukajčem pa so prepričani, da je pobuda skladna z ustavo, zakonom in statutom občine. "In v tem smislu bomo poslali odgovor," je za STA povedal Vukajč. Dodal je še, da jim mora "druga stran omogočiti, da občani uveljavijo svoje pravice".

Leljak pa na drugi strani referendumsko pobudo ocenjuje za nesmisel, saj se bodo z odločanjem med Titovo cesto ali Cesto slovenske osamosvojitve, če bo do referenduma prišlo, po njegovih besedah osmešili v evropskem prostoru, meni celo, da bo to škodilo turistični dejavnosti v občini.

"Zakon izrecno prepoveduje referendum, s katerim bi se lahko kršile človekove pravice, v Radencih pa imamo ogromno ljudi, ki so v prejšnjem sistemu trpeli, odvzeto jim je bilo premoženje, so bili izgnani ... Zato bi referendum predstavljal bistveno kršitev pravic tem ljudem, ki bi zdaj še enkrat doživljali, kar so nekoč že," je prepričan Leljak.

Po njegovem prepričanju večina ljudi nima pravice odločati o kršitvi človekovih pravic, zato je država dolžna preprečiti tak referendum in zmago večine nad manjšino.

Dodal je še, da človek, ki je bil vodja totalitarnega sistema, ne more imeti ulice. "Samo na meji med Radenci in Avstrijo na reki Muri je do leta 1955 izgubilo življenje 23 ljudi, ki so poskušali bežati iz takratne Jugoslavije," je navedel in omenil še druge povojne žrtve. Imen drugih ulic, ki spominjajo na tisti čas, tudi Kidričevega naselja, ne namerava spreminjati.

Vukajč pa navaja, da ima poimenovanje Titove ceste zgodovinski pomen, da so ga sprejeli kot tradicijo in da ni razloga za spremembo. "To je naše, s tem živimo od začetka," je dodal.

Leljak je že pred časom tudi napovedal, da bo zahtevo poslal v presojo ustavnemu sodišču, po besedah Vukajča pa so to že storili podpisniki pobude.

Pobudniki referenduma so sicer že pred omenjeno sejo prinesli zahtevo po ohranitvi imena s 501 podpisom, vendar na njej ni bilo navedenega kraja bivanja podpisnikov. Leljak pa je zatem objavil, da je dobil več kot 500 podpisov občanov Radencev, ki se s preimenovanjem strinjajo.