»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.

Janez Janša vnovič slavi zmago. V četrtek je bil kot edini kandidat vnovič izvoljen za predsednika SDS (resda bodo rezultate javno objavili šele na kongresu stranke 24. maja), zdaj pa je na referendumu o izjemnih pokojninah za kulturnike dokazal, da lahko na volišča pripelje več kot 400 tisoč ljudi.

Najvišjo podporo med strankami ohranja SDS z 21,1 odstotka, kaže anketa Mediane za Delo. V primerjavi s februarjem je izgubila dve odstotni točki in pol. Prvič pa so na lestvico uvrstili Demokrate Anžeta Logarja, ki so pristali na 4. mestu s 4,8-odstotno podporo. Pred njim sta še Svoboda s 15,7 odstotka podpore in SD s 6,2 odstotka podpore.

Evropski voditelji so po ameriških volitvah očitno postali referenti, uradniki D. Trumpa, on odloča, oni se malo »zmrdujejo«, sestankujejo, na koncu pa je bolj kot ne tako, kot hoče ameriški predsednik, kaže, da ima tudi ruski predsednik V. Putin več besede od njih. O Evropi, o Ukrajini se pogovarjata kar sama, morda bodo kakšno besedo, a bolj za videz, lahko rekli še v Bruslju in ukrajinski predsednik V. Zelenski. In višje carine za Kitajsko, potem za Kanado, zdaj za Evropo. Včeraj Zelenski diktator, zdaj spoštovan. Vsak dan nekaj novega.

Vodje poslanskih skupin so se na posvetu pri predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič seznanili s predlogom razreza mest v delovnih telesih DZ, ki bi poslanski skupini nepovezanih poslancev prinesla 10 mest, od tega eno podpredsedniško. Poslanske skupine bodo do torka sporočile svoja stališča o predlogu, so za STA navedli v kabinetu predsednice DZ

Predlogu za začetek postopka ustavnih sprememb glede imenovanja vlade se na današnji seji DZ ne obeta zadostna podpora. Napovedali so mu jo v strankah koalicije in poslanski skupini nepovezanih poslancev, čeprav imajo tudi sami nekatere pomisleke o predlaganih rešitvah. Predloga pa ne bodo podprli v NSi, ki so ga sicer vložili, in v SDS.

Na prvi pogled – in brez podrobnejšega pogleda v zgodovino slovenskega parlamentarizma in ureditve pravnega položaja poslanskih skupin – se zdi, da je Anžetu Logarju vseeno uspelo nekaj velikega: povezal je svobodnjake in SDS v ugotovitvi, da je ideja o novi poslanski skupini, ki bi zastopala stranko Demokrati, ta hip neuresničljiva in nemogoča.

NSi se pritožuje nad anketami, ki naj bi bile narejene za ustvarjanje javnega mnenja, zato je objavila svojo raziskavo razpoloženja volivcev. V njej se NSi kar dobro odreže, slabe volje pa je lahko Janez Janša.

Februarska anketa Mediane za Delo kaže rast podpore SDS, ki bi jo volilo 23,7 odstotka vprašanih. Od prejšnjega merjenja javnega mnenja se je razkorak med SDS in Svobodo, ki je z 12,7 odstotka na drugem mestu, skoraj podvojil. Razlika med strankama je v tem mandatu doslej največja, poroča Delo. Več kot polovica negativno ocenjuje delo vlade.

Preden je pomurski poslanec Tine Novak zapustil poslansko skupino Svobode in se pridružil Demokratom, je njegova partnerka Špela Horvat dobila redno zaposlitev kot piarovka na ministrstvu za javno upravo, nato pa odšla na porodniški dopust.

Medtem ko ima M. Han vedno več polen pred sabo, zdaj še Spirit in milijoni za podjetja, katerih lastniki, direktorji naj bi bili povezani z SD, se premier Golob ob tretji obletnici svoje stranke Svoboda »petelini« z močno podporo v stranki (!?), razrešuje se bremen v zvezi z vmešavanjem v delo policije oz. očitki o manipulaciji z datumom aretacije ruskih vohunov, sodeč po tem, da so njegovi poslanci in parlamentarna preiskovalna komisija, sestavljena predvsem iz koalicijskih poslancev, ugotovili, da ni nič kriv.

Matej Rigelnik, sin »železnega« Hermana Rigelnika, poskuša uradno registrirati in zaščititi slogan »Naj živi svoboda, pizda!«.

Na evropskih volitvah 9. junija so bili najbolj navdušeni v SDS, zdaj čakajo še nekakšno implozijo vlade. Pravico voliti je imelo 1.689.602 volivcev, glasovalo jih je 706.204 ali 41,8 odstotka. Nekaj več kot 31.000 glasovnic je bilo neveljavnih.

Podpora vladi je upadla, prav tako je nekoliko več tistih, ki vlade ne podpirajo, kažejo podatki ankete Mediane za POP TV. Najbolj priljubljena stranka ostaja SDS, na drugem mestu je Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena političarka je Nataša Pirc Musar, gospodarski minister Matjaž Han, ki je s predsednico delil prvo mesto, je zdaj drugi.

Predstavljajmo si ekonom lonec, v katerem nastaja čedalje večji pritisk. Varnostni ventil, ki služi sproščanju prevelikega pritiska, je nekdo privoščljivo zaprl, zato odvečna para ne more uhajati. V notranjosti vse bolj narašča temperatura, sliši se brbotanje, posoda se trese in zdi se, da bi lahko v nekem trenutku odneslo pokrov. Tako nekako bi lahko opisali najbolj pesimistični pogled na razmere v vladni koaliciji, ki navzven sicer še vedno deluje kot relativno normalna družina. A celo na pogled najbolj idilične družine svoje skrivnosti skrbno skrivajo pred zunanjim svetom. Kaj se torej dogaja v koaliciji?

Predsednik preiskovalne komisije o sumu politične zlorabe policije Aleš Rezar pojasnjuje ugotovitve komisije v primeru ozadja aretacije ruskih vohunov in zakaj ni bil zaslišan premier Robert Golob, ki sta ga nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnarjeva in nekdanji šef policije Boštjan Lindav obtožila, da naj bi se vmešaval v delo policije in celo Sove.