Kot najboljša sta se izkazala prevoz iz Luke Koper po glavnih in regionalnih cestah ter gradnja skoraj 200-metrskega stolpa na naravni vlek.

Aktivnosti glede umeščanja v prostor in tudi izbora tehnologije oz. dobavitelja so po vladnem sprejetju sklepa o začetku priprave državnega prostorskega načrta za Jek 2 v februarju začele bolj intenzivno potekati, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani dejal novi generalni direktor Gen energije Andrej Vizjak. Napovedal je, da bodo javnost sproti obveščali o napredku pri projektu.

Preliminarna transportna študija je pokazala, da je glede na velikost in maso posameznih komponent, ki jih bo, če bo projekt izveden, treba transportirati na lokacijo v Krškem, najprimernejša varianta prevoza iz Luke Koper po državnih in regionalnih cestah.

Predlagana je okoli 274 kilometrov dolga varianta po cestah čez Črni Kal, Kozino, Razdrto, Divačo, Postojno, "kačje ride", Logatec, Vrhniko, po ljubljanskih cestah naprej proti Domžalam in nato čez Trojane, Žalec, Celje, Šmarje pri Jelšah in po Obsotelju v Krško.

Največja ovira pri morebitnem prevozu po avtocesti so predori in nosilnost viaduktov. Komponente bi bile namreč dimenzij do 44,5 metra v dolžino, 10,4 metra v širino in 10,6 metra v višino, najtežja bi tehtala 980 ton, je povedal Aleš Jamšek iz Gen energije.

Študija je sicer identificirala osem morebitnih tras. Prva in druga bi potekali iz Luke Koper do Krškega, in sicer ena po avtocestah, druga pa po regionalnih in glavnih cestah. Tretja bi potekala iz pristanišča Trst, četrta iz rečne luke Budimpešte, peta z Reke, šesta iz Vukovarja, sedma iz Linza in osma iz Bratislave.

Preliminarna študija je izhodišče za pripravo končne transportne študije, ki bo obravnavala podrobnejše tehnično načrtovanje trase. Glede na časovnico projekta bi bila lahko končna transportna študija zaključena do konca leta 2028.

V študiji izvedljivosti hladilnih stolpov pa je predlagana rešitev hladilni stolp na naravni vlek, katerega ključne prednosti so zanesljivo obratovanje, zelo majhna lastna poraba električne energije in manjše potrebe po vzdrževanju. Glede na izbrani tip reaktorja bi bil takšen stolp predvidoma visok med 193 in 198 metrov.

Njegova prednost je, da za ustvarjanje zračnega toka ne potrebuje ventilatorjev, zato je poraba električne energije pri njem najnižja med obravnavanimi tehnologijami, prav tako pa je zanj značilno manj zahtevno vzdrževanje, je povedal Bruno Glaser, ki je po novem - potem ko je v sredo delo poslovnega direktorja začel Aleksander Zupančič - tehnični direktor Gen energije.

Kot primerna alternativa je bila opredeljena rešitev s kombiniranim naravnim in mehanskim vlekom, ki bi zahtevala dva stolpa višine 75 do 80 metrov, vendar bi imela višje obratovalne stroške.

Glede na študijo bi bila možnost tudi postavitve stolpa z dodatnim ogrevanjem pare in postavitev mehanskih hladilnih celic z induciranim vlekom. Pri obeh možnostih bi bili potrebni med drugim dodatni stroški za električno energijo in vzdrževanje, zadnja možnost zahteva tudi razmeroma veliko površino, je dejal Glaser.

O domnevnem nasprotovanju gradnje visokega stolpa v lokalnem okolju je Vizjak povedal, da je visokemu stolpu najbolj nasprotujejo prebivalci v neposredni bližini nuklearke, ne bi pa takšnega mnenja posploševal na širše lokalno okolje. Dejal je, da bodo še iskali najprimernejšo rešitev, in dodal, da bo pomemben dejavnik tudi hrup - ta vidik bo obdelala posebna študija -, ki da bi bil ob stolpu na naravni vlek brez ventilatorjev najmanjši.

V investitorju v Jek 2 trenutno med drugim čakajo na rezultate verjetnostne analize potresne nevarnosti in pripravljajo razpisno dokumentacije za izbor dobavitelja.

V Genu so se danes odzvali tudi na poročanje nekaterih medijev, da naj bi se projekt s prvotnih okoli 16 milijard podražil na 22 milijard evrov. Kot pojasnjujejo, gre pri prvem znesku za oceno investicije v 1650-megavatno elektrarno, izraženo v stalnih cenah leta 2024 brez upoštevanja stroškov financiranja v času gradnje.

Drugi znesek pa predstavlja investicijsko vrednost takšne elektrarne v tekočih cenah, torej z upoštevanjem prihodnje inflacije in stroškov financiranja v času gradnje.