Jernej Vrtovec ne more več skrivati, da mu je oblast stopila v glavo. Že ko je postal predsednik Nove Slovenije, je bilo takoj opaziti spremembo v njegovem obnašanju.

Vrtovec nikoli ni imel težav z javnim nastopanjem, saj deluje precej samozavestno. Tudi funkcijo ministra za infrastrukturo v tretji Janševi vladi, na katero se sedaj vrača, je opravljal dokaj suvereno, čeprav je po izobrazbi teolog in ne inženir.

Po zadnjih volitvah, ko je trojčku okoli NSI uspelo osvojiti bronasto medaljo, devet poslanskih mest, pa je politični ego Jerneja Vrtovca naravnost eksplodiral. Predsednik krščanskih demokratov je postal ošaben.

Že na volilni večer je dal košarico relativnemu zmagovalcu Robertu Golobu in tako že v izhodišču pokopal politične načrte, da bi v Sloveniji dobili vlado politične širine, za kar se je v predvolilni kampanji zavzemal Anže Logar. Da bi novo koalicijo sklenili po dve stranki z leve in desne strani političnega spektra: Gibanje Svoboda in SD ter NSI in Demokrati.

Takšna koalicija bi imela v parlamentu 50 poslancev, a bi bila precej bolj nagnjena v levo – razmerje 35 proti 15 glasov. Ko so v NSI zavrnili pogovore z Golobom, je bil s tem narejen prvi korak do četrte Janševe vlade. Za njim sta hitro sledila še naslednja dva: oblikovanje samooklicanega »sredinskega trojčka« med NSI, Demokrati in Resnico ter izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora.

Pogajanja o novi koaliciji, ki jih je najprej peljal Robert Golob, so s temi tremi koraki postala brezpredmetna. Anže Logar je na sedež Gibanja Svoboda že od začetka hodil s figo v žepu in jih že sredi aprila enostransko in dokončno zaključil, še preden bi lahko Golob na pogajalsko mizo vrgel ponudbo, da bi se sam odpovedal kandidaturi za mandatarja in da bi za to funkcijo našli neko drugo osebo; tehničnega mandatarja ali pa bi mandatarski kandidat postal kar Anže Logar.

Toda tudi v tem primeru pri sestavljanju nove koalicije ne bi šlo gladko, saj bi se Golob na zahtevo Demokratov moral odpovedati Levici. Toda Gibanje Svoboda, SD in Demokrati še vedno ne bi imeli parlamentarne večine (vsi trije skupaj 41 glasov) in bi morali v koalicijo pritegniti še Resnico (5 poslancev), da bi prišli do 46 glasov, da bi bil nato v parlamentu potrjen njihov kandidat za mandatarja, kdorkoli bi pač to že bil.

Politične načrte Roberta Goloba po drugem mandatu je tako že v izhodišču zatrl predsednik NSI Jernej Vrtovec, ki si je zato takoj na prsi pripel največje zasluge za to, da je predsednik Gibanja Svoboda končal kot poslanec opozicije v parlamentarnih klopeh.

Toda roko na srce, takšen razplet politične kombinatorike pri sestavljanju nove oblasti je bil v prvi vrsti posledica volilnih izidov, saj so stranke Golobove koalicije iz mandata 2002–2026 skupaj prejele le 40 poslanskih mest, kar 12 manj kot pred štirimi leti. Na drugi strani pa so stranke prejšnje opozicije (SDS, NSI in Demokrati) v novem sklicu parlamenta skupaj dobile 43 poslancev.

Še vedno sicer tri premalo do absolutne večine, za kar pa so na koncu s petimi poslanskimi glasovi poskrbeli v Resnici. Šlo je za politično kupčijo med Janezom Janšo in Zoranom Stevanovićem, ko je bil slednji najprej 10. aprila z 48 glasovi poslancev presenetljivo izvoljen za predsednika državnega zbora, nato pa je bil v zameno 22. maja z 51 glasovi za mandatarja potrjen še predsednik SDS.

Toda arhitektura četrte Janševe vlade se ni pričela sestavljati šele po volitvah, ampak že takoj po triumfalni zmagi Gibanja Svoboda, ko je leta 2022 oblast v državi prevzel Robert Golob. Še isto leto je bil za volitve predsednika republike lansiran Janšev politični projekt Logar.

Nadaljevanja zgodbe s Platformo Sodelovanja in Demokrati ne bomo obnavljali, nesporno dejstvo pa je, da je Anže Logar Janezu Janši prinesel dodatnih in seveda tudi odločilnih šest poslanskih glasov. Logar je vlogo »zlatega prinašalca«, za Janšo seveda, več kot odlično odigral, saj so Demokrati polovili zajeten del razočaranih volivcev, ki so pred štirimi leti zaupali svoj glas Golobovi Svobodi.

Ta teden sledi še sklepno dejanje zamenjave in prevzema oblasti. Po zaslišanjih 15 kandidatov za ministre na parlamentarnih odborih bo v petek v državnem zboru zagotovo potrjena četrta Janševa vlada.

Čeprav je mandatar svojo ministrsko ekipo sestavil le iz treh strank (oz. štirih, saj je ministrsko mesto pripadlo tudi Fokusu, ki je nastopil na skupni listi z NSI, ne pa tudi SLS), ki bodo skupaj v parlamentu imele le 43 glasov, in ne absolutne večine, bo potrebne glasove ponovno zagotovila »nadkoalicijska« partnerica Resnica.

Zoran Stevanović je tudi za to potezo že našel opravičilo pred svojimi volivci. Da ministrstva za notranje zadeve ne prevzame Aleš Hojs, naj bi bila namreč »bistvena želja« Resnice, ki jo je mandatar Janša očitno moral uslišati, da zdaj Stevanović, kot pravi, odločitev glede same razdelitve resorjev in prevzema posameznih ministrstev prepušča koaliciji.

Ni popuščanja, moč ljudem, pardon – Janezu Janši!