Tri leta Svobode, tri leta razočaranj, a strici Goloba še niso odpisali
»Pred nami so težki meseci. Imamo privilegij, da so bili volivci jasni in so nam podelili veliko mandatov. Imamo trdno koalicijo, ki je programsko zelo enotna,« je ob prevzemu vlade 1. junija 2022 dejal premier Robert Golob. Dodal je še, da verjame, da bo mandat uspešen in da lahko zdaj nehajo govoriti in začnejo delati.
Pričakovanja so bila res velika. Še nobena stranka doslej ni prejela več kot 410 tisoč glasov volivcev, kot je to uspelo Gibanju Svoboda. Prav tako nobena stranka doslej ni prejela kar 41 poslanskih mandatov. Dovolj bi bil zgolj en koalicijski partner, Golobova Svoboda ima dva, skupno je imela koalicija na začetku 53 poslancev. Naredili bi lahko bistveno več, zato ni čudno, da so po treh letih volivci razočarani nad vlado. Več kot polovica anketirancev je ne podpira več, slaba tretjina ji še vedno zaupa.
V dosedanjem mandatu je vlada naredila veliko napak. Najprej, da se je razširila s 15 na 20 ministrstev, kar je pozneje kot napačno odločitev označil celo sam premier in se zavzel za vitkejšo vlado. Nato, da je povsem nekritično razveljavljala zakone prejšnje, Janševe vlade, tudi takšne, ki so bili zelo dobri. Denimo davčno reformo, ki je razbremenila delo, kar kot napako javno priznava tudi prvak SD in gospodarski minister Matjaž Han.
Zaradi zakona o »dejanšizaciji«, s katerim so v paketu razveljavili enajst zakonov prejšnje vlade, lahko nevladniki spet blokirajo gradnjo hitre ceste proti Velenju, civilne družbe pa hitro cesto v Belo krajino ter razne energetske projekte.
Vladi je uspelo spraviti »pod streho« plačno reformo v javnem sektorju, nekaj zakonov v zdravstvu, morda še pokojninsko reformo, če je ne bo ustavil napovedani referendum. Za novo davčno reformo ji bo zmanjkalo časa: delo je še vedno nadpovprečno obremenjeno, predlagane pravične obdavčitve nepremičnin, po kateri bi obdavčili zgolj vsako drugo in naslednjo nepremičnino, se najbrž ne bodo upali sprejeti. Tudi novih stanovanj bo bistveno manj, kot so se z njimi širokoustili.
Kljub vsemu pa Golob ostaja resen igralec tudi za naslednji mandat. Čeprav je njegovo Svobodo na anketah in evropskih volitvah močno prehitela SDS Janeza Janše, ostaja daleč najmočnejša stranka levo od sredine. To ni uspelo Miru Cerarju, ki je leta 2014 zmagal s podobnim odstotnim deležem kot Svoboda. Zato Goloba »strici iz ozadja« še niso povsem odpisali. Tudi morebitni »novi obraz« Vladimir Prebilič ga za zdaj ne more premagati. Vsekakor pa volitve še niso tako blizu in se lahko do takrat še marsikaj spremeni.