Po naših virih naj bi mestni odbor SDS v Ljubljani na večerni seji za novega predsednika izvolil nekdanjega notranjega ministra Aleša Hojsa, sicer podpredsednika stranke. Ta naj bi nasledil Anžeta Logarja, ki je odstopil po katastrofalnemu rezultatu stranke na lokalnih volitvah.

Anže Logar je lahko vse, je dejal njegov predsednik stranke Janez Janša. Prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno, je pridal. Predsedniku SDS se je zdelo po predsedniških volitvah in vse več ugibanjih tudi v njihovih vrstah, kako bo porabil politični kapital, vredno zamejiti polje delovanja svojega drugega človeka, predsednika sveta stranke.

V koaliciji večjih napetosti pred koalicijskim vrhom ni zaznati, aktualno razmerje moči pa je zagotovilo, da bo koalicija ostala v dosedanji obliki, ocenjuje analitik Andraž Zorko. V pogovorih poslanca Anžeta Logarja z različnimi sogovorniki o platformi oz. "konvenciji za prihodnost" pa vidi predvsem poskus deradikalizacije SDS po letu porazov.

Medtem ko se premierju Robertu Golobu iz dneva v dan odpirajo nove fronte, se njegov predhodnik Janez Janša ubada s kulturno vojno oziroma kulturnim marksizmom. Tudi samokritično, odprle so se mu oči, ko je prebral knjigo venezuelskega avtorja Alejandra Peña Esclusa Forum São Paulo in kulturna vojna.

Mineva 20 let od smrti očeta slovenske osamosvojitve Jožeta Pučnika, voditelja koalicije Demos in predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije. V njegov spomin SDS za danes ob 15. uri na Trgu republike pripravlja prireditev, na kateri bosta nastopila Janez Janša in Lojze Peterle.

»Odprte so vse opcije. Odločitev, za katero pot se bom odločil, pa bo odvisna tudi od politične dinamike,« je izjavil Anže Logar v intervjuju za portal N1. Minilo je več kot mesec od drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je dobil več kot 46 odstotkov glasov oziroma dobrih 414 tisoč. Takrat je pompozno izjavil, da »ko se ena vrata zaprejo, se druga odprejo« ter da »smo na začetku nečesa velikega.« Dober mesec je molčal na to vprašanje, a tudi z intervjujem za N1 nismo dobili odgovora.

Na lokalnih volitvah so nastopili tudi mnogi poslanci, kar 25 med njimi jih je bilo izvoljenih za občinske oziroma mestne svetnike. Največ takšnih »dvoživk« je v poslanski skupini SDS

V tokratnem predbožičnem intervjuju smo gostili evropsko poslanko Ljudmilo Novak (NSi) iz Evropske ljudske stranke, ki je ob koncu pogovora vsem voščila za prihajajoče božične praznike, ki jih bo sama preživela v krogu družine, kjer je najraje. Želi pa si, da bi v skladu z imenom praznika Dan samostojnosti in enotnosti državljani naše lepe domovine pokazali več enotnosti pri ključnih stvareh, ki so pred nami. Tudi v politiki.

»Odprte so vse opcije. Odločitev, za katero pot se bom odločil, pa bo odvisna tudi od politične dinamike,« je izjavil Anže Logar v intervjuju za portal N1. Minilo je več kot mesec od drugega kroga predsedniških volitev, na katerih je dobil več kot 46 odstotkov glasov oziroma dobrih 414 tisoč.

Miha Brejc, dolgoletni podpredsednik SDS

Največje presenečenje drugega kroga je bil neodvisni kandidat Levice Matija Kovač, saj je z velikim naskokom premagal celjskega župana Bojana Šrota, ki je knežje mesto vodil kar 24 let. Tako je desnica izgubila še enega svojega župana v mestnih občinah.

Po porazu na trojnem referendumu je ključno vprašanje, koliko so »samorefleksije« sposobni v največji opozicijski stranki SDS. Kaj je dejansko pomenila Janševa opazka o taktični kampanji Anžeta Logarja?

Poslanec SDS Žan Mahnič meni, da notranja ministrica Tatjana Bobnar z odločitvijo o odstopu dela napako. Prepričan je, da tako premierju Robertu Golobu še bolj odpira vrata za politično vmešavanje v policijo, ki mu ga sicer očita. Odločitev ministrice bo šla v škodo predvsem policiji, saj smo priča politizaciji, kot je še ni bilo, je še ocenil.

Po porazu na trojnem referendumu je prvak NSI Matej Tonin napovedal, da njegova stranka ne bo več sodelovala v vladi, ki bi jo vodil Janez Janša. Nekateri ob tem napovedujejo skorajšnjo pridružitev NSI vladi Roberta Goloba, iz katere naj bi spomladi izstopila Levica.

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je izločil vrhovno sodnico Barbaro Zobec iz odločanja o zahtevi za varstvo zakonitosti, s katero predsednik SDS Janez Janša izpodbija sodbo zaradi razžalitve novinark Evgenije Carl in Mojce Šetinc Pašek.

Anže Logar je v predsedniški kampanji izjavil, da je nekaka dvoživka – kandidat in poslanec. Obvestil je vodjo poslanske skupine, da kot kandidat ne bo sodeloval pri vsakodnevni politiki poslanske skupine in da torej ne bo dajal podpisov pod zakonodajne iniciative, glasoval bo po lastnem prepričanju, ne tako, kot se je dogovorili s poslanci v stranki. Volitve so minile, ni več dvoživka, vendar ni, denimo, pridal svojega podpisa za izvedbo posvetovalnega referenduma o spremembah zakona o dohodnini.

Na trojnem referendumu so volivci prvaku SDS Janezu Janši prisolili trikratno klofuto, saj je vse po vrsti izgubil, dva celo z več kot 60-odstotno potrditvijo zakonov, na nobenega ni uspel pripeljati niti petine volilnih upravičencev, ki so potrebni za kvorum. Potem ko nam je povzročil okoli 4,8 milijona evrov stroškov, pa jo je še pred razglasitvijo rezultatov ocvrl v tujino, najverjetneje spet na počitnice.

Po novem, letos že tretjem porazu slovenske desnice, je prvak NSi Matej Tonin na facebooku ugotavljal, da na referendumih ni šlo za vsebinsko odločanje volivcev: »Ljudje so se ponovno odločali zgolj ZA ali PROTI politiki, ki jo pooseblja Janez Janša.«

Skoraj na koncu supervolilnega leta smo. Referendumi so prišli na vrsto na koncu, ko se je – tako je bilo videti glede na lokalne volitve – krivulja volilne udeležbe začela spuščati. Janez Janša kot prvi pobudnik referendumov je računal na višji mobilizacijski potencial volivcev stranke SDS, ki bi prišel do izraza ob nižji udeležbi. Kar se ni uresničilo.