Ne glede na izid ne gre pričakovati drastičnih sprememb v varnostni politiki Izraela in njegovem odnosu do držav v regiji.

Volitve sledijo turbulentnemu obdobju v Izraelu in regiji, od napada Hamasa 7. oktobra 2023 in posledične vojne v Gazi do spopadov z libanonskim šiitskim gibanjem Hezbolah in izraelsko-ameriškega napada na Iran.

V ospredju kampanje so bile tako pričakovano teme, povezane z varnostjo in varnostnimi razmerami, med njimi ustanovitev komisije, ki bi preiskala okoliščine napada Hamasa, in obvezno služenje vojaškega roka za ultraortodoksne Jude do naraščajočih življenjskih stroškov, ki so jih poglobili konflikti in krepitev obrambnih izdatkov.

Sodeč po anketah se obeta tesen boj med blokoma Netanjahuja in njegove stranke Likud ter nekdanjega poveljnika vojske Eisenkota in njegove stranke Jašar, pri čemer naj si nobeden od njiju ne bi zagotovil večine v 120-članskem parlamentu.

Obetajo se tudi težavna pogajanja za oblikovanje koalicije. Pomembno vlogo pri tem bi lahko igrali stranki arabske manjšine Raam in Skupna lista, ki sta obe že izključili sodelovanje z Netanjahujem. Malo verjeten, a kljub temu mogoč scenarij je oblikovanje vlade narodne enotnosti.

Volišča za okoli 7,3 milijona volilnih upravičencev bodo odprta od 7. do 22. ure po srednjeevropskem času. Izidi vzporednih volitev bodo znani kmalu po njihovem zaprtju, medtem ko bodo uradni objavljeni 4. novembra.

Ne glede na izid po mnenju analitikov v politiki države ne bo prišlo do drastičnih sprememb. Oba vodilna kandidata zavračata neodvisnost Palestine in podpirata izraelsko naseljevanje na zasedenem Zahodnem bregu. Razlika bi se lahko bržkone videla le v načinu zasledovanja ciljev.