Po prvih javnih nastopih njihovih predstavnikov po izgubljenih referendumih je ni videti, saj so za poraz okrivili kar nevednost volivcev, ki so jih sami pozvali na referendum. Poslanec Branko Grims pa je razmere v Sloveniji celo primerjal z razmerami v Nemčiji leta 1933, preden je na oblast prišel Adolf Hitler; nemško veleposlaništvo je seveda zaradi te izjave protestiralo.
Podobno je tudi prvak stranke Janez Janša za poraz, ki ga je celo razglasil za delno zmago, v svoji analizi okrivil NSI, ki »ni pomagala niti pri zbiranju podpisov. V referendumski kampanji ni sodelovala niti pri obrambi zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je eden ključnih dosežkov skupne vladne koalicije 2020–2022. Občasno in z velikim medijskim odmevom je NSI v kampanji celo streljala v hrbet. Praviloma takrat, ko je vladna koalicija omenjala možnost zamenjav posameznih kadrov te stranke v državnih podjetjih.« Zdaj pa pozor! »K glasovom proti škodljivim zakonom ni pripomogla niti taktična kampanja našega kandidata za predsednika republike, ki je javno podprl zgolj en predlog.«
Slednja opazka kajpak leti na Anžeta Logarja, ki se je v kampanji ogradil od referendumov, saj je povedal, da ni podpisal nobene referendumske zahteve, zakon o vladi je celo podprl. Na to je ob spremljanju izidov referendumov opozoril tudi voditelj strankarske televizije Nova24TV Boris Tomašič. Pa ne samo to: ko so 25. novembra poslanci glasovali o referendumski zahtevi SDS o noveli zakona o dohodnini, se je Logar vzdržal, vendar pa je pozneje glasoval proti zakonu. Janše takrat na obeh izrednih sejah ni bilo.
Poznavalci razmer Janševo opazko razumejo kot njegovo pričakovanje, da bo Logar zdaj pridno del glasovalnega stroja SDS brez lastnih stališč, kakršna je (taktično) predstavljal v kampanji pred predsedniškimi volitvami.
Poznavalci razmer Janševo opazko razumejo kot njegovo pričakovanje, da bo Logar zdaj pridno del glasovalnega stroja SDS brez lastnih stališč, kakršna je (taktično) predstavljal v kampanji pred predsedniškimi volitvami. Zato ima Logar vedno manj časa za »začetek nečesa velikega«, kar je napovedal ob koncu predsedniških volitev, na katerih je v prvem krogu dobil skoraj 34 odstotkov glasov (več kot SDS na državnozborskih), v druge pa več kot 46 odstotkov (več kot vse stranke desne koalicije skupaj).
Delno je Logarja blokiral Janša, ko je v intervjuju za Demokracijo izjavil, da mu je on predlagal, da naj kandidira s podpisi volivcev (kot nestrankarski kandidat) in da je lahko v svoji karieri tako predsednik stranke kot predsednik vlade.
Toda v NSI ne verjamejo, da se je Janša res pripravljen umakniti Logarju. V zadnjem času se veliko govori o tako imenovanem poljskem scenariju, kjer je predsednik vladajoče stranke Jaroslaw Kaczyinski mesto predsednika vlade prepustil Mateuszu Morawieckemu, položaj predsednika vlade pa Andrzeju Dudi. Podobno naj bi Janša za mandatarja predlagal Logarja, če bo SDS zmagala na volitvah. Seveda bi to pomenilo, da bi sam še naprej vlekel ključne niti iz ozadja.
A tudi če bi stranko res prevzel Logar, bi se najprej moral znebiti ljudi, kot so Branko Grims, Žan Mahnič in Zvonko Černač. Poznavalci razmer v SDS pravijo, da ima Logar preveč nasprotnikov v stranki, da bi jo lahko prevzel. Med njimi je tudi Jože Tanko, ki je nasprotoval njegovemu imenovanju za zunanjega ministra.
Težko je verjeti, da bi sam začel pobudo o spremembah na njenem vrhu, še težje, da bi ustanovil svojo stranko, saj bi jo Janša takoj uničil, podobno, kot je leta 2011 Državljansko listo Gregorja Viranta. Če bo priden, ga bo dal na vrh liste SDS na evropskih volitvah čez poldrugo leto, saj Milan Zver menda odhaja, Romana Tomc pa bi bila zadovoljna z drugim mestom. S tem bi se Janša spet znebil potencialnega tekmeca, čigar politični kapital bi kmalu izpuhtel.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
