Ponujajo se primerjave z letom 2011, ko je SDS s trojnim referendumom uspelo zrušiti takratno vlado Boruta Pahorja. Takrat so volivci na vseh treh referendumih vse zakone gladko zavrnili: zakon o preprečevanju dela na črno z več kot 75 odstotki, zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju z več kot 72 odstotki, zakon o arhivih pa z več kot 70 odstotki; volilna udeležba je bila več kot 40-odstotna.
Že pred tem je Pahorjeva vlada izgubila referendum o noveli zakona o RTV Slovenija, nato pa še referendum o zakonu o malem delu. Vladno koalicijo je najprej zapustil Desus, za tem še Zares, Pahor pa je vezal zaupnico na izvolitev novih ministrov in jo izgubil. Sledile so prve predčasne volitve decembra 2011.
Toda zgodovina se bo težko ponovila, saj ima premier Golob veliko večjo moč v vladi, kot jo je imel Pahor. Gibanje Svoboda ima 41 poslancev, stranka SD sedem in Levica pet. Tako lahko vlada brez katere od njiju, v skrajnem primeru pa tudi z manjšinsko vlado, saj je težko verjeti, da bi si kdo želel vrnitve Janeza Janše. Tudi Miro Cerar se je kot premier obdržal na oblasti vse do konca mandata (predčasne volitve so bile teden prej, kot bi bile sicer redne), čeprav je že zelo zgodaj izgubil večinsko podporo javnosti.
Precej trd oreh bodo za premierja in njegovo stranko tudi predsedniške in lokalne volitve. Na predsedniških volitvah stavi na nekdanjo veleposlanico Marto Kos, ki pa ji trenutne javnomnenjske ankete ne kažejo najbolje. Največjo podporo ima za zdaj odvetnica in nekdanja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar, za katero je močan politični in gospodarski krog. Med drugim sta jo podprla bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, prvi je premierja Goloba razburil z izjavo, da ne bi bilo dobro, če bi ena stranka poleg premierja in predsednice državnega zbora dobila še predsednico države.
Toda predsedniške volitve bodo pomembne tudi za največjo opozicijsko stranko, ki tokrat računa na svojega poslanca in donedavnega zunanjega ministra Anžeta Logarja. Janševa podpora mu seveda koristi v prvem krogu, v drugem pa bi mu bolj škodila, saj bodo verjetno vsi nasprotniki SDS volili njegovega tekmeca oziroma tekmico. Na volitvah 2007 je denimo v prvem krogu zmagal takratni evropski poslanec NSI Lojze Peterle, ki ga je podpirala tudi SDS, toda v drugem krogu ga je z več kot 68 odstotki premagal Danilo Türk. Poznejša predsedniška kandidata SDS Milan Zver in Romana Tomc se nista uvrstila niti v drugi krog.
Tudi Logar bo lahko imel s tem velike težave, če se bo za nastop na volitvah odločila evropska poslanka NSI Ljudmila Novak, ki jo poleg njene stranke utegnejo podpreti tudi volivci, ki sicer stavijo na stranke levo od sredine.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
