Kako so poslanci menjali stranke in kdo tega ne bo več mogel početi

DZ se je od začetka mandata sestal na 39 rednih ter 64 rednih sejah. Redne seje so skupaj trajale 212 dni, izredne pa 74. Delovna teles so skupaj zasedala na 1807 sejah.

1090 točk dnevnega reda, ena sprememba ustave

Poslanci so doslej obravnavali 1090 točk dnevnega reda. Sprejeli so 456 zakonov, med njimi je bilo največ (258) zakonskih novel ter 112 novih zakonskih besedil. Največ zakonov (178) je bilo sprejetih po rednem postopku, 105 po skrajšanem, 87 pa po nujnem.

V tem mandatu so poslanci dosegli tudi soglasje o spremembi ustave, in sicer so v ustavo zapisali pravico do čiste pitne vode. DZ je sprejel tudi 378 drugih aktov, kot so sklepi, odloki, resolucije in deklaracije. Poslanci pa so na vlado naslovili 5660 poslanskih vprašanj.

Po vetu državnega sveta DZ znova potrdil 16 zakonov

Po izglasovanem vetu državnega sveta so morali poslanci o posameznih zakonih ponovno odločati devetnajstkrat. V 16 primerih so zakone tudi v drugo potrdili, v treh pa ne. DZ pa še vedno ni odločal o zakonu o nepremičninskem posredovanju, na katerega je državni svet konec marca izglasoval veto. Kolegij predsednika DZ namreč ni podprl predloga, da bi o tem zakonu ponovno odločali na zadnji izredni seji DZ, ki je bila 24. maja. Ker zakon ni bil potrjen, se bo zakonodajni postopek s koncem mandata očitno končal.

DZ razpisal dva referenduma, volivci trikrat na volišča

V času iztekajočega se sklica je bilo v DZ vloženih 23 pobud oziroma zahtev za razpis referenduma, v dveh primerih je DZ referendum tudi razpisal. Leta 2015 je tako potekal referendum o noveli zakona o zakonski zvezi, ki so jo volivci večinsko zavrnili. Septembra lani je potekal referendum o zakonu o drugem tiru, glasovanje pa je bilo po odločitvi vrhovnega sodišča maja letos ponovljeno. Pobudnikom referenduma ni uspelo, saj niso dosegli zahtevanega kvoruma.

Sprejeta poročila štirih preiskovalnih komisij

DZ je v tem mandatu odredil štiri parlamentarne preiskave in oblikoval preiskovalne komisije. Ena se je ukvarjala s politično odgovornostjo pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj, druga z zlorabami v slovenskem bančnem sistemu, tretja pa z zlorabami na področju prodaje in nakupa žilnih opornic. Nazadnje je bila ustanovljena še komisija, ki se je ukvarjala z domnevnim pranjem denarja v NLB in NKBM.

Delo komisij je tokrat dobilo epilog, saj je DZ potrdil njihova poročila, nekatere njihove ugotovitve pa so romale na pristojne organe pregona.

Poleg predsednika vlade odstopilo šest ministrov

Ta mandat je zaznamoval tudi odstop predsednika vlade Mira Cerarja, s katerim se je DZ seznanil sredi marca letos. Poleg tega so imeli poslanci na dnevnem redu dva predloga za razrešitev ministrov. Aprila 2015 so na Cerarjev predlog razrešili ministra za obrambo Janka Vebra. Leto dni pozneje je Cerar predlagal tudi razrešitev ministrice za kulturo Julijane Bizjak Mlakar, a je ta še pred glasovanjem odstopila sama.

Odstopili sta tudi dve ministrici za izobraževanje: Stanka Setnikar Cankar in Klavdija Markež, poleg njiju pa še gospodarski minister Jožef Petrovič, finančni minister Dušan Mramor ter ministrica za razvoj Violeta Bulc, ki je postala evropska komisarka.

Vloženih deset interpelacij

Vloženih je bilo tudi deset interpelacij, devet zoper posamezne ministre, ena pa zoper celotno vlado. To so vložili poslanci SDS zaradi kršenja ustave in zakonov ter neuresničevanja koalicijskih zavez, a z interpelacijo niso uspeli.

Interpelacije so prestali tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar, zunanji minister Karl Erjavec, po dvakrat ministrica za delo Anja Kopač Mrak in ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič in minister za pravosodje Goran Klemenčič.

Cerar prestal poskus ustavne obtožbe

Premierja Mira Cerarja, ki so mu poslanci SDS očitali kršitev ustave in hujše kršitve zakonov, je doletel tudi predlog ustavne obtožbe, a ta januarja letos ni bil izglasovan. Predsednik DZ Milan Brglez pa je dvakrat prestal predlog za njegovo razrešitev. Obakrat so jo predlagali v SDS.

V minulem mandatu številne migracije poslancev

Tudi ta mandat DZ so zaznamovale spremembe v sestavi poslanskih skupin ter izstopi in prestopi posameznih poslancev. Septembra 2015 je razpadla poslanska skupina Zavezništva Alenke Bratušek, saj sta jo zapustila Jani Möderndorfer in Peter Vilfan. Prvi se je pridružil poslancem SMC, drugi pa poslanski skupini DeSUS.

Veliko "migracij" je bilo tudi med poslanci SMC. Prvi je poslansko skupino po letu dni zapustil Bojan Dobovšek, do konca mandata pa je to storilo še nekaj poslancev: Franc Laj in Bojan Kranjc sta izstopila iz poslanske skupine, Tanja Cink je odstopila s poslanske funkcije, Branko Zorman pa je zapustil stranko SMC, ne pa tudi njene poslanske skupine.

Nastala je nova poslanska skupina nepovezanih poslancev, ki so jo ustanovili Bojan Dobovšek ter Alenka Bratušek in Mirjam Bon Klanjšček. Ti dve poslanki sta namreč po razpadu poslanske skupine ZaAB ostali brez poslanske skupine. Nepovezanim poslancem se je pridružil tudi Franc Laj.

Pestro je bilo tudi v vrstah SDS. Poslansko skupino sta zapustila Andrej Čuš in Zvonko Lah. Prvi je postal nepovezani poslanec, drugi pa se je sprva pridružil poslancem NSi, nato pa zapustil tudi to poslansko skupino.

S poslancem manj so mandat zaključili tudi v poslanskih skupinah SD in Levica. Prvo je zapustil Janko Veber, drugo pa Matjaž Hanžek. Ob sta postala nepovezana poslanca.

Janša mesec dni brez poslanskega mandata

V tem sklicu DZ se je prvič zgodilo, da je DZ poslancu odvzel mandat. Predsedniku SDS Janezu Janši je namreč zaradi pravnomočne sodbe v zadevi Patria oktobra 2014 prenehal poslanski mandat, a je ustavno sodišče takšen sklep DZ, pozneje pa tudi sodbo odpravilo, Janša pa je po dobrem mesecu znova zasedel poslanski stolček.