Sodišče je 23-letnega Sirca Alaja Šejkija včeraj spoznalo za krivega umora 35-letnega Nemca kubanskega rodu Daniela Hilliga 26. avgusta 2018 po prepiru, vzroka katerega pa še niso ugotovili.
Tožilstvo je zahtevalo 10 let zapora, obramba pa oprostilno sodbo zaradi pomanjkanja dokazov. Kot navaja portal Deutsche Welle, je tožilstvo primer v veliki meri osnovalo na pričevanju zaposlenega v bližnji prodajalni kebaba.
Šejki je več čas vztrajal, da je nedolžen. Obramba se je že pritožila na sodbo, ki jo je označila za krivično.
Omenjeni Sirec in Iračan, ki ostaja na prostosti, naj bi omenjenega 35-letnika zabodla, drugega moškega pa huje ranila ob robu mestnega festivala v Chemnitzu. V dnevih, ki so sledili, je bilo mesto v središču pozornosti mednarodne javnosti, saj je postalo prizorišče protestov proti priseljencem, protestov njihovih nasprotnikov ter rasističnih napadov na prebivalce in podjetja.
Na sojenju so povedali, da se je s Hiiligom najprej začel prepirati 22-letni Iračan, nato pa sta ga skupaj s 23-letnim Sircem zabodla. Z nožem sta huje poškodovala tudi nekega drugega moškega.
Šejkija, ki je v Nemčijo prispel leta 2015 v času množičnega prihoda beguncev v Evropo, so prijeli nekaj ur po napadu skupaj z Iračanom, a so slednjega zaradi pomanjkanja dokazov kasneje izpustili.
Odvetnica obrambe Ricarda Lang je na sojenju vztrajala, da je primer zgrajen na vprašljivem pričanju o dogodkih, ki so se dogajali pozno ponoči, ne pa na forenzičnih dokazih ali DNK. Pred izrekom sodbe je dejala, da bi Šejkija lahko spoznali za krivega in obsodili, ker "mora nekdo prevzeti krivdo, tako da bo Chemnitz ostal miren".
Sojenje je sicer iz varnostnih razlogov potekalo v Dresdnu, prestolnici nemške zvezne države Saška, in ne Chemnitzu.
Novica o umoru se je takrat bliskovito razširila preko družbenih medijev, kar je privedlo do tega, da so se na ulice mesta zgrnile množice neonacistov, nogometnih huliganov in drugih. V nekaterih primerih so nekateri po množičnih zborovanjih napadali naključne mimoidoče, ki so izgledali kot tujci. Tarče vandalizma so bile tamkajšnje turške, iranske in judovske restavracije.
Primer je dosegel tudi Berlin, kjer je šef nemških notranjih obveščevalcev Hans-Georg Maassen pod vprašaj postavil verodostojnost video posnetka, v katerem so skrajni desničarji v Chemnitzu preganjali tujce, pa tudi oceno nemške kanclerke Angele Merkel, da je nasilje v Chemnitzu preraslo v organiziran lov na pripadnike etničnih manjšin. Na koncu ga je vlada septembra lani razrešila.
Do izreka sodbe sicer prihaja v občutljivem času, pred obletnico umora in protestov ter deset dni pred deželnimi volitvami na območju nekdanje komunistične Vzhodne Nemčije. Skrajno desni Alternativi za Nemčijo (AfD), ki nasprotuje imigracijam in islamu, naj bi se obetal dober rezultat na volitvah 1. septembra v zveznih deželah Saška in Brandenburg, poroča francoska tiskovna agencija AFP.