Samo v nedeljo je umrlo pet ljudi. Umrli so v požaru v tovarni oblačil v bližini Santiaga de Chile, ki so jo požgali plenilci, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V Santiagu de Chile so medtem divjali spopadi med protestniki na eni ter policijo in vojsko na drugi strani. Varnostne sile so proti protestnikom uporabile tudi vodne topove in solzivec.
Čilska prestolnica je po poročanju AFP praktično paralizirana; javni prevoz je blokiran, mnoge trgovine so uničene. Odpovedanih je bilo tudi več letov, na mednarodnem letališču pa je obtičalo več tisoč ljudi. Zaradi policijske ure niti niso mogli kam drugam.
Protesti so pred tednom dni izbruhnili zaradi povišanja cen vozovnic javnega prevoza, nato pa so se sprevrgli v nezadovoljstvo zaradi družbene razslojenosti in liberalne gospodarske politike vlade. V petek so izbruhnili izgredi in spopadi protestnikov s policijo, pa tudi plenjenje in požiganje trgovin, lokalov, avtobusov, avtomobilov in druge zasebne lastnine.
Predsednik Sebastian Pinera je v petek preklical podražitev javnega prevoza, zvečer pa razglasil izredne razmere. V sedemmilijonski prestolnici so uvedli policijsko uro, na ulice pa je na pomoč policiji prišla tudi vojska - prvič po padcu diktature Augusta Pinocheta in od vrnitve demokracije v državo leta 1990.
Vlada je sporočila, da so doslej v celi državi našteli 103 resne incidente. Prijeli so 1462 ljudi, od tega 614 v Santiagu de Chile, 848 pa drugod po državi, še poroča AFP.
Po navedbah direktorja metroja v prestolnici Louisa de Granga je bilo na sistemu podzemne železnice, enem največjih in najsodobnejših v Južni Ameriki, ki ga vsak dan uporablja okoli tri milijone ljudi, povzročene za 300 milijonov dolarjev škode.
Čile ima z 20.000 dolarji enega najvišjih BDP na prebivalca v Latinski Ameriki, letos bo gospodarska rast predvidoma 2,5 odstotka, inflacija pa dva odstotka.
Državljani so kljub temu nezadovoljni zaradi gospodarske politike vlade, ki je tako rekoč privatizirala vse zdravstvo in izobraževanje, zniževanje pokojnin in naraščajoči stroški osnovnih storitev pa še poglabljajo družbeno neenakost.
