Kolumbija izgnala 59 Venezuelcev, ki naj bi bili vpleteni v nasilne proteste

Venezuelce sumijo, da so sodelovali pri "dejavnostih, ki ogrožajo javni red in mir ter nacionalno varnost", so sporočili iz urada za migracije. "Ne bomo dopustili, da tuji državljani vplivajo na našo spokojnost," pa je opozoril vodja urada Krueger Sarmiento.

V Kolumbiji se je v četrtek več kot 200.000 ljudi zbralo na mirnih shodih proti ekonomskim reformam in porastu nasilja. Ponekod so kasneje izbruhnili spopadi med protestniki in policijo. V nasilju so bili ubiti trije ljudje.

Že pred protesti je kolumbijski predsednik Ivan Duque posvaril, da bi lahko venezuelski predsednik Nicolas Maduro v državo poslal svoje zaveznike, ki bi spodbujali kaos. V soboto je tako dejal, da so med nasilnimi protestniki identificirali nekatere tujce.

Organizatorji protestov pa medtem trdijo, da so nasilje spodbudili policisti pod krinko.

Duque je bil lani izvoljen zaradi obljube, da bo spremenil zgodovinski mirovni sporazum iz leta 2016 med vlado in levičarskimi gverilci. Priljubljenost njegove vlade, ki velja za ključno zaveznico ZDA, od takrat upada.

Po izbruhu protestov je predsednik obljubil nacionalni dialog, ki ga je začel v nedeljo z župani in guvernerji, danes pa nadaljuje z ministri za finance, delo in trgovino ter predstavniki delodajalcev in delojemalcev. Dialog z drugimi socialnimi sektorji pa se bo opravil do konca tedna.

Kljub dialogu so se protesti nadaljevali, čeprav pa so bili nekoliko manjši kot prejšnje dni. Država se sooča s težavami, ker gosti 1,4 milijona beguncev iz sosednje Venezuele, kjer že več let vlada huda gospodarska kriza, zaradi propada mirovnega dogovora z Revolucionarnimi oboroženimi silami Kolumbije (Farc) iz leta 2016 ter vedno večjega prekupčevanja z mamili.