Vsem so sodili zaradi vloge v referendumu o neodvisnosti 1. oktobra 2017, ki so ga v Kataloniji organizirali kljub sodni prepovedi.
Protestniki so se kmalu po objavi sodbe vrhovnega sodišča med drugim začeli spontano zbirati v Barceloni in Gironi. V prestolnici Katalonije je na ulice prišlo okoli 8000 ljudi, v Gironi pa 6000, navajajo oblasti.
Civilnodružbena organizacija Tsunami Democratic je pozvala k blokadi barcelonskega letališča Prat, kjer so protestniki zasedli terminal 1 in se ne želijo umakniti. Z letališča že poročajo o prvih zamudah zaradi protestov. Prišlo je tudi do prerivanja s policisti, ki so uporabili gumijevke. Za nekaj časa so morali ustaviti promet na železnici in podzemni železnici, ki povezujeta letališče z mestom, a zdaj že normalno obratujeta.
Protestniki blokirajo tudi več cest in železniških prog po regiji, med drugim v Gironi.
Nekdanji podpredsednik katalonske vlade Oriol Junqueras je dobil 13 let zapora. Junqueras je obtoženi številka ena postal, potem ko je bivši katalonski predsednik Carles Puigdemont pred sodnim pregonom pobegnil v Belgijo.
Trinajstletno zaporno kazen so mu prisodili zaradi vstajništva in zlorabe javnih sredstev. Tožilstvo je sicer terjalo celo 25 let zapora na podlagi obtožb o uporu, a je državno odvetništvo predlagalo blažjo kazen.
Junqueras, 50-letni nekdanji zgodovinar, je na čelu levo usmerjene stranke ERC, za neodvisnost Katalonije pa si prizadeva praktično že vse svoje življenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Puidgemont mu je leta 2017 poveril organizacijo referenduma, po katerem je katalonski regionalni parlament 27. oktobra 2017 sprejel tudi resolucijo, ki je predvidevala ustanovitev neodvisne Katalonije - a ta je bila pri življenju le kratek čas.
Junquerasa so aretirali novembra 2017, od tedaj pa je že skoraj dve leti preživel v priporu.
Bivšo predsednico katalonskega regionalnega parlamenta Carme Forcadell je sodišče tako kot Junquerasa danes obsodilo zaradi vstajništva, za zapahe jo je poslalo za 11 let in šest mesecev.
64-letna Forcadellova je nekdanja vodja Katalonskega narodnega združenja (ANC), civilnodružbene skupine, ki je organizirala množične shode za neodvisnost Katalonije. Obtožili in obsodili so jo, ker da je ignorirala opozorila glede sprejemanja zakonov, ki so bili podlaga za referendum in resolucijo o neodvisnosti.
Vplivna vodja dveh civilnodružbenih gibanj, Jordi Cuixart in Jordi Sanchez, sta bila medtem danes obsojena na po devet let zapora, in sicer zaradi vstajništva, pozivanja k velikim zborovanjem in poskusov policiji preprečiti izvršiti sodno odločbo za ustavitev referenduma.
Dvojico - v Kataloniji sta znana kot Los Jordis, so zagovorniki neodvisnosti Katalonije večkrat označili za politična zapornika in tudi organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International je pozivala k njuni izpustitvi. Po mnenju AI so obtožbe na njun račun neutemeljene.
V času referenduma je bil danes 55-letni Sanchez vodja ANC, 44-letni Cuixart pa vodja združenja Omnium Cultural, ki ga še vedno vodi.
Oba so priprli 16. oktobra 2017, ker sta pozvala k demonstracijam pred enim izmed javnih poslopij, ki ga je tedaj preiskovala policija, tej pa so nato preprečili odhod. V teh demonstracijah ni bil nihče ranjen, je pa bilo poškodovanih nekaj policijskih vozil.
Pet nekdanjih regionalnih ministrov je danes sodišče obsodilo na od 10 let in pol do 12 let zapora.
Med njimi je 55-letni Joaquim Forn, ki je bil v času referenduma katalonski notranji minister in ga je tudi dopustil. Poleg njega so zaporne kazni doletele še bivše ministre: 51-letnega Josepa Rulla, 48-letnega Raula Romevo, 60-letno Dolors Bassa in 53-letnega Jordija Turulla.
Preostalo trojico obtoženih, pri katerih gre prav tako za nekdanje regionalne ministre, je sodišče oglobilo z okoli 60.000 evri denarne kazni. 46-letni Santi Vila je iz katalonske vlade odstopil na predvečer razglasitve resolucije o neodvisnosti, preostala dva obsojenca sta 43-letni Carles Mundo in 55-letna Meritxell Borras.