Revija Reporter
Slovenija

Opozicija sesula vladna predloga proračunov; koalicija ju predstavlja kot odgovor na poplave

STA
2 1.052

21. nov. 2023 11:21 Osveženo: 11:28 / 21. 11. 2023

Deli na:

Fotografija je simbolična.

DZ/Matija Sušnik

V opoziciji so do predloga proračunov za prihodnji dve leti, katerih obravnavo je danes začel DZ, kritični. Opozarjajo na dodatno obremenjevanje podjetij in prebivalcev pod krinko zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah. Menijo tudi, da proračuna nimata vizije. Koalicijskim strankam se zdita pravi odgovor na negotove razmere.

Jernej Vrtovec (NSi) v predstavljenih dokumentih pogreša vizijo. "Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?" je vprašal. V predlogih proračunov pogreša ideje in vizijo za večjo kakovost življenja ljudi v Sloveniji, je povedal.

Strinjal se je, da je treba zagotoviti sredstva za odpravo posledic poplav, a pristop se mu ne zdi pravi. "Leva vlada je ubrala svojo pot, in sicer z dodatnim privijanjem gospodarstva, z dodatnimi obdavčitvami prebivalcev," je dejal. V razmerah ohlajanja evropskega gospodarstva se mu to ne zdi prava pot.

Tudi Rado Gladek (SDS) je menil, da je treba zagotoviti ustrezna sredstva za čimprejšnjo odpravo posledic poplav, a se ob tem vprašal o realnosti načrtovanja potrebnih sredstev. Že sama ocena škode je bila precej zmedena, na začetku je premier Robert Golob govoril o 500 milijonih evrov škode, zdaj pa smo pri desetih milijardah evrov, je dejal. "Poraja se vprašanje, ali bodo ta sredstva gospodarno porabljena," je dodal.

Tako Vrtovec kot Gladek sta vladi očitala, da pogosto spreminja svoje načrte. Septembra uvedeni solidarnostni prispevek kot eden od finančnih virov za obnovo po poplavah je bil oktobra ukinjen, sta spomnila. Vlada je tudi napovedala, da se socialnih transferji, zneski pri dohodnini in plače v javnem sektorju prihodnje leto ne bodo uskladili z inflacijo, zdaj je te načrte deloma spremenila. "To dokazuje neresnost pri pripravi proračunskih dokumentov," je dejal Gladek.

V poslanski skupini Svoboda predloga proračunov po besedah poslanke Andreje Kert ocenjujejo kot pravi odgovor na vprašanje, kako v težko predvidljivih letih 2024 in 2025 zagotoviti stabilne javne finance za blaginjo državljanov ter ohranitev konkurenčnosti gospodarstva. "Ministrstvo za finance in vladna ekipa kot celota si za opravljeno delo zaslužita pohvalo," je dejala.

Energetsko krizo smo uspešno obvladali, vlada se je rekordno hitro ter premišljeno in učinkovito lotila odpravljanja posledic poplav, je dejala. Ob tem se infrastrukturnih projektov, ki so v teku, ne zaustavlja. Proračuna za prihodnji dve leti sta torej razvojno naravnana, hkrati pa puščata prostor za ukrepanje vlade v primeru morebitne dodatne zaostritve že zdaj izredno zahtevnih razmer, je bila zadovoljna Kert.

Nekoliko bolj zadržan je bil Soniboj Knežak (SD), ki je spomnil, da so morali v iskanju interventnih sredstev za obnovo po poplavah vsi proračunski porabniki znižati svojo načrtovano porabo za enak odstotek. To pa največje breme pomeni za manjše proračunske porabnike in tiste resorje, ki morajo večji delež svojih proračunov nameniti za plače in zakonske obveznosti, je opozoril ter nadaljeval: "Socialni demokrati v tej vladi nimamo številčne moči, s katero bi lahko tak pristop povsem spremenili."

Ob zagotovitvi velikega obsega sredstev za obnovo po poplavah sta obravnavana proračuna v veliki meri usmerjena v korist ljudi, je zagotovil Milan Jakopovič (Levica). Če bi njegova stranka vodila vlado, bi sicer imeli investicije v zeleni prehod znanost in javno zdravstvo prednost pred dodatnim oboroževanjem, a kot je dodal, "na področjih, ki so nam bila zaupana, dosegamo pomembne premike".

Poslanci v nadaljevanju seje razpravljajo o predlogu vsakega proračuna posebej. Nato imajo na dnevnem redu še preostale proračunske dokumente, glasovali pa bodo predvidoma v sredo.