Za obrambo v prihodnjih dveh letih krepko več denarja

Minister za obrambo Borut Sajovic je uvodoma poudaril, da ministrstvo z izdatki ne krepi le varnosti in odpornosti "v sila zahtevnih, neugodnih in nepredvidljivih časih", ampak zelo vpliva na življenje ljudi na področju dobro razvite civilne zaščite. Kot je dejal, so pri pripravi proračuna sledili predvsem zavezam v resolucijah na področju obrambe.

Sajovic je med projekti izpostavil tudi nakup drugega letala spartan, kar načrtujejo do konca leta, pa tudi helikopterjev za vojaško dvojno rabo ter zaščito in reševanje. Omenil je tudi projekt, v okviru katerega bodo v sodelovanju z ministrstvom za solidarno prihodnost prispevali zemljišče za gradnjo stanovanj za mlade vojaške in civilne družine.

Sajovic je spomnil na zavezo Natu, da bo Slovenija do leta 2030 prispevala dva odstotka bruto domačega proizvoda, čemur sledijo. Ocenil je, da so pomembni tudi izdatki za raziskave in razvoj ter sodelovanje z gospodarstvom. "Dejstvo je, da smo v določenih obdobjih premajhen del proračuna namenjali naši varnosti, obrambi in odpornosti, zato so stvari, ki so bile na tem področju postorjene v zadnjih letih, še posebej dragocene in pomembne," je dejal minister Sajovic.

Največ denarja, to je 954,4 milijona evrov, je v letu 2025 predvidenih za Generalštab Slovenske vojske (SV). To je sicer 192,8 milijona evrov več od ocene realizacije proračuna za letos. Predlog proračuna za leto 2026 pa za Generalštab predvideva več kot milijardo evrov.

Načelnik Generalštaba SV Robert Glavaš se je uvodoma zahvalil vladi, da je v SV in obrambnem sistemu po 15 letih prepoznala organizacijo, ki mora v miru zagotavljati vse potrebne naloge za funkcioniranje v krizah. "Finance so, zdaj je pa na nas, da jih pravilno razporedimo," je dejal Glavaš.

Kot je povedal, je modernizaciji SV namenjene do 43 odstotkov celotne vrednosti finančnega načrta za SV. Glavaš je na tem področju v naslednjih dveh letih izpostavil več projektov, med katerimi so dokončanje vojašnice Edvarda Peperka v Mostah, strelišče Poček, vojašnica v Postojni in projekt Apače, v bližnji prihodnosti pa tudi modernizacijo vojašnice v Kranju in Mariboru ter letališče Cerklje.

Povedal je tudi, da nadgrajujejo protizračni sistem Spike, v okviru tega pa tudi objekte, v katerih bodo lahko shranili ta sistem, pa tudi nakup osemkolesnikov. Najbolj pomembni pa so po njegovi oceni v sodobnem vojskovanju kopenski senzorji za zaščito sil. Dokupujejo tudi boljšo opremo za vojake, kot so nove uniforme, pa tudi nove šotore, vendar ne zato, ker bi bilo to moderno, pač pa ker je "obstoječa puška že toliko stara, da seveda rezervnih delov ni več".

Ravno pridobivanje nove opreme in modernizacije SV je ključno za pridobivanje kadra. Dejal je, da želijo pridobiti med 350 do 400 vojakov letno, čemur se po navedbah Glavaša bližajo. Za pridobitev teh so sicer sprejeli ogromno ukrepov, med katerimi je izpostavil podeljevanje štipendij dijakom in študentov ter organizacijo vojaških taborov, da pa so pri tem "sužnji upokojevanja".

Tudi generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin, ki je s predlogoma proračunov zadovoljen, je izpostavil pomen kadrov. "Dejstvo je, da nova oprema in delovanje ne bo pomenila nič, če ne bomo imeli zadostnega števila kadra, ki bo ustrezno izobražen," je dejal Behin. Predlog sprememb proračuna za leto 2025 sicer predvideva več kot 107,9 milijona evrov za delovanje uprave, kar je 11,3 milijona evrov manj od ocene realizacije za letos. Predlog proračuna za leto 2026 predvideva več kot 105,4 milijona evrov.

V razpravi je Nataša Sukič iz Levice, kjer so kritični do oboroževanja, poudarila, da se pot k miru gradi za pogajalsko mizo, ne pa z oboroževanjem. Izjemno pa pozdravlja, da bo ministrstvo omogočilo dvojno rabo objektov. Veseli jo tudi, da bo šlo več denarja za razvoj.

Poslanko Svobode Andreja Rajbenšu pa veseli, da Slovenija počasi izpolnjuje zaveze Nata, saj je čas vse bolj obsežnih in zapletenih varnostnih groženj.

Poslanec SDS Jožef Lenart pa je dejal, da podpira SV in ga veseli, da nadaljuje z nabavami. Med drugim pa se je vprašal, kaj bo morebitno ohlajanje gospodarstva pomenilo za izpolnjevanje zavez Natu.

DZ bo o predlogih proračunov odločal na redni seji, ki se začne 18. novembra, tik pred tem bo o predlaganih dokumentih in vloženih dopolnilih odločal matični odbor za finance.