Francoska vlada tik pred padcem; tudi Macrona pozivajo k odstopu

Predlog nezaupnice, ki ga je v ponedeljek vložilo Zavezništvo levih strank Nova ljudska fronta (NFP), bo verjetno sprejet. Skrajno desni Nacionalni zbor, ki ima v spodnjem domu parlamenta največ poslancev, je namreč napovedal, da ga bo podprl.

Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP bodo poslanci sicer glasovali o dveh predlogih nezaupnice, a predlog skrajne desnice verjetno ne bo sprejet.

Da bi vlada padla, mora predlog nezaupnice podpreti 288 od skupno 577 poslancev.

Razpravo o nezaupnici bodo po napovedih začeli v sredo ob 16. uri, izidi glasovanja pa bodo predvidoma znani okoli 20. ure, poroča AFP, ki se sklicuje na vire v parlamentu.

Barnierjeva vlada bi tako padla še pred koncem tedna, in sicer kot prva po letu 1962, ki bi jo odneslo glasovanje o nezaupnici. Barnier bi s svojo ministrsko ekipo nato opravljal tekoče posle, dokler ne bo imenovana nova vlada.

Barnier je v ponedeljek uporabil poseben člen ustave, ki vladi omogoča sprejem določenega zakona brez glasovanja v parlamentu. S tem je skozi parlament na silo spravil vladni predlog o proračunu, posledično pa ujezil opozicijo, ki je vložila predlog nezaupnice.

Predlogu o proračunu nasprotujeta tako levica kot skrajna desnica, ki bi lahko s skupnimi močmi poskrbeli za padec manjšinske desnosredinske vlade. Barnier je sicer pred dnevi javnost znova opomnil, da je drugo največje gospodarstvo v območju evra močno zadolženo in da mora varčevati.

Francoski finančni minister Antoine Armand je danes opozoril, da je Francija zaradi negotovosti spričo proračuna in prihodnosti vlade trenutno na prelomnici. Za televizijski program France 2 je dodal, da imajo politiki odgovornost, da države z glasovanjem o nezaupnici ne pahnejo v negotovost, poroča tiskovna agencija Reuters.

Barnier bo pred glasovanjem o nezaupnici drevi ob 20. uri po televiziji nagovoril Francoze.

Barnierja je za premierja septembra imenoval predsednik Emmanuel Macron kot zadnji poskus iskanja izhoda iz politične krize, ki jo je sprožil sam z razpisom predčasnih volitev po porazu na evropskih volitvah, da bi ustavil zagon skrajne desnice.

Vendar Barnier uživa le krhko podporo Macronove koalicije in konservativcev v parlamentu. Ker je NFP, ki je na predčasnih volitvah dobila največ sedežev, obljubila, da bo zrušila vlado, je Barnierjevo preživetje odvisno od vodje skrajne desnice Marine Le Pen.

"Le Pen bo zdaj skoraj zagotovo pritisnila na sprožilec," dogajanje v Franciji komentira spletni medij Politico. Francoski dnevnik Le Figaro pa v današnjem uvodniku opozarja, da bo Le Pen pahnila Francijo v veliko politično in finančno negotovost.

Macron, ki je trenutno na obisku v Savdski Arabiji, je po poročanju AFP v krizi zaenkrat le opazovalec, zaradi česar ga nekateri že pozivajo, naj razmisli o odstopu, da bi rešil državo iz slepe ulice. V primeru njegovega odstopa bi v Franciji razpisali predčasne predsedniške volitve.

To bi bila ena od možnosti za rešitev politične krize, a Macron odstop za zdaj odločno zavrača.

Ker so predčasne parlamentarne volitve letos že bile, po francoski ustavi ni mogoče razpisati novih predčasnih volitev pred poletjem prihodnje leto.

Ostaja pa še možnost, da Macron imenuje novega premierja. Pri tem bo po oceni časnika Le Parisien imel težko nalogo najti predsednika vlade, ki bi bil pogodu tako levici kot skrajni desnici, ne da bi ob tem izgubil podporo konservativnih Republikancev.

Kot možni Barnierjevi nasledniki se po pisanju časnika, ki ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, omenjajo nekdanji obrambni minister Sebastien Lecornu, nekdanji premier Bernard Cazeneuve, nekdanji notranji minister Gerald Darmanin ter nekdanji evropski komisar Thierry Breton.