Predsedniška tekma v ZDA pred torkovimi ostaja povsem neodločena in nihče ne more z gotovostjo napovedati, ali bodo ZDA dobile prvo predsednico, Kamalo Harris, ali se bo v Belo hišo vrnil 45. predsednik, Donald Trump. Do sobote je glasove predčasno po pošti ali v živo glasovalo že 72 milijonov od skupaj okrog 162 milijonov registriranih volivcev.

Vsak, ki trdi, da ve, kaj se bo zgodilo 5. novembra, zavaja sebe in druge, je v pogovoru s tujimi dopisniki v ZDA povedal znani izvajalec anket in analitik John Zogby. Dodal je, da verjetno tudi takoj po volitvah še ne bo znano, kdo je zmagal.

Donald Trump je oseba, ki v politiki ne zasleduje interesov svoje države in njenih državljanov, ampak izključno svoj interes. Tako bivšega in morda tudi novega ameriškega predsednika povzame izkušeni diplomat Roman Kirn, nekdanji veleposlanik Slovenije v Združenih državah Amerike in hkrati nekdo, ki se je s Trumpom tudi osebno spoznal. Za Reporter je spregovoril o prihajajočih ameriških predsedniških volitvah, do katerih sta še dobra dva tedna; povedal je, kaj prinaša zmaga Trumpa in kaj Harrisove; poudaril je, kaj utegne biti ključno v preostanku volilne kampanje ter povedal, pri čem nam Melania ne more pomagati.

Nekdanja – in morda bodoča – prva dama ZDA Melania Trump je bila vedno skrbno nedostopna, kar ji je nadelo tančico skrivnostnosti in omogočalo, da so ljudje v njej videli, kar so želeli. Avtobiografija Melania, ki je izšla prejšnji teden, ni zapolnila praznine, prej pokazala, da trdno stoji ob svojem strupenem soprogu. In da si želi svoj delež, preden blagovna znamka Trump novembra morda za vedno izgubi blišč.

Manj kot mesec dni pred ameriškimi volitvami je demokratka Kamala Harris na dobri poti, da 5. novembra zbere največ glasov. A to še ne pomeni, da bo prva predsednica v Beli hiši, v zapletenem volilnem sistemu odloča seštevek zmag na ravni zveznih držav, kjer je tekma izjemno tesna. V zadnjih štirih tednih lahko vsak presenetljiv dogodek ali razkritje presuče, kako se bodo volivci odločali pri izbiri prihodnjega predsednika ZDA.

Izkušeni republikanski strategi so upali, da bo mačježerska afera le hipna senca na prizadevanjih Donalda Trumpa za drugi predsedniški mandat. A je trmasto ponavljanje laži povzročilo, da je mimo zdrsnil drugi poskus atentata nanj. Medtem ko se vrstijo opozorila iz konservativnih krogov, da ni primeren za vodenje države, demokratka Kamala Harris vztrajno krepi svoj položaj.

Demokratka Kamala Harris je imela preprost načrt, tako dolgo dregati v vzkipljivega Donalda Trumpa, da bo brez samonadzora začel rohneti neumnosti. Uspelo ji je tako dobro, da je na desetine milijonov gledalcev opazovalo, kako se pred njihovimi očmi utaplja v izbruhih jeze.

Vnovična kandidatura bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa in že vrsto let trajajoča globoka ideološko-politična transformacija tako Demokratske kot tudi Republikanske stranke jasno kažeta na tektonske spremembe v ameriški politiki, gospodarstvu, v bistvu v družbi kot celoti. Povedano preprosto in na kratko: Trumpovi volivci hočejo ubraniti ZDA kot nacionalno državo (posledično nasprotujejo vsakršnemu globalizmu) in predvsem želijo ohraniti oziroma si ponovno zagotoviti sorazmerno visok življenjski standard (posledično ostro zavračajo ilegalne ekonomske migracije in seljenje industrijske proizvodnje v države globalnega Juga).

Pred dobrim mesecem je avtoritarni predsednik Venezuele Nicolás Maduro (znova) ukradel volitve. Vznikli nemiri so politično, gospodarsko in demografsko že tako razdejano državo potisnili še globlje proti dnu in sprožili nov val beguncev.

Ne protesti na ulicah ne razmajana organizacija z dolgimi vrstami niso zmotili rajanja demokratske stranke v Chicagu. Med plesom, slovitimi gosti, gorečimi govori ter solzami in smehom tisoče delegatov so podpredsednico Kamalo Harris uradno ustoličili kot prvo ameriško temnopolto predsedniško kandidatko. Znova so na robu pisanja zgodovine, a tekma z republikancem Donaldom Trumpom bo dolga in trda.

Vnovična kandidatura bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa in že vrsto let trajajoča globoka ideološko-politična transformacija tako Demokratske kot tudi Republikanske stranke jasno kažeta na tektonske spremembe v ameriški politiki, gospodarstvu, v bistvu v družbi kot celoti.

Guverner iz Minnesote Tim Walz je tako dolgo ponavljal, da so na drugi strani ameriškega političnega prepada »čudni tipi«, da je to postala nova mantra demokratov. To ni edini razlog, da ga je predsedniška kandidatka demokratov Kamala Harris prejšnji teden izbrala za partnerja v tekmi za Belo hišo. »Ameriški oče« hkrati koketira z ameriškim podeželjem in levim krilom stranke, republikancem pa zadaja težave, kako bi se ga lotili.

Ameriški republikanci so s strankarskega zleta v Milwaukeeju odhajali opiti s prepričanjem, da je predsedniška tekma že skoraj dobljena. Dva dni kasneje so se zbudili z glavobolom, predsednik Joe Biden se je odrekel kandidaturi, nova tekmica je podpredsednica Kamala Harris, demokratska stranka pa kipi od energije.

Začetka letošnjega poletja se bomo morda spominjali kot enega tistih prelomnih obdobij, ki so spremenili tok (ameriške) zgodovine. Prazen pogled predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je na televizijskem soočenju z izzivalcem Donaldom Trumpom mukoma oblikoval stavke, je morda slednjemu na stežaj odprl vrata v Belo hišo. Demokratsko stranko pa porinil na rob paničnega kaosa.

Janez Janša se je očitno odločil, da bo z Anžetom Logarjem in njegovima podpornikoma v poslanski skupini SDS dokončno obračunal.

»Odlično nam gre. Trump trdi, da naj o pravici do splava odloča vsaka posamezna zvezna država. Republikanski uradniki v zveznih državah pa so pravice žensk vrnili nazaj za dvesto let,« je nekdanja predsedniška kandidatka Hillary Clinton opisala razmere v ZDA. Clintonova je kot ženska zelo ogorčena. Kot demokratska političarka pa morda na skrivaj celo zadovoljna. Prevlada skrajnih stališč do prekinitve nosečnosti na ameriški desnici namreč kazi volilne rezultate republikancev.