Take evforije pri demokratih ni bilo že od leta 2008, ko je val navdušenja v Belo hišo ponesel Baracka Obamo.
Tim Walz, 60-letni beli možakar, rojen v podeželski Nebraski, je lastnik orožja, najraje oblečen v majice s kratkimi rokavi in lovske čepice, na zunaj pa je videti kot prototip Trumpovega volivca. Toda namesto jeze ga prevevata optimizem in šegavost Američana iz majhnega mesta, izžarevanje dobrodušne prizemljenosti mu daje vtis prijaznega soseda, najljubšega strica, vseameriškega očeta.
»Zdaj se zdi, kot da bi se v meni prižgala lučka. Kot da ne bo konca sveta. Še vedno imamo priložnost,« je ena od udeleženk predstavitve Walza v Filadelfiji opisala val upanja, ki preveva ameriško levico.
Kako se je Trumov podpredsedniški kandidat J. D. Vance, še pred dvema tednoma navdihujoč zgled vzpona iz apalaške revščine do diplomanta pravne fakultete, finančnika in meteorsko uspešnega politika, ob Walzu iz delavskega princa preobrazil nazaj v žabo.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
