Na Hrvaškem so dan državnosti letos praznovali 30. maja v spomin na ustanovitev prvega večstrankarskega parlamenta v Socialistični republiki Hrvaški 30. maja 1990. Doslej so na Hrvaškem dan državnosti obeleževali 25. junija.
Milanović je skupaj s predsednikoma hrvaškega sabora in vlade Gordanom Jandrokovićem in Andrejem Plenkovićem ob dnevu državnosti v soboto zjutraj položil skupni venec ob spomeniku za neimenovane žrtve nedavne vojne na zagrebškem pokopališču Mirogoj.
Novinarjem je povedal, da spoštuje odločitev sabora o spremenjenem dnevu državnosti. A potem se ni udeležil nobenega dela protokola, tudi ne osrednje slovesnosti, ki je potekala na zgodovinskem zagrebškem Trgu svetega Marka, kjer so tudi poslopja sabora, vlade in ustavnega sodišča. Milanović je sicer zanikal, da bi bojkotiral to državno slovesnost.
Milanović trdi, da ni soglasja o 30. maju kot dnevu državnosti, temveč da je šlo za predvolilno obljubo HDZ, ki so jo s pomočjo svoje večine v saboru tudi izpolnili. Meni, da HDZ 30. maja obeležuje dan, ko je prvič prevzela oblast na Hrvaškem po prvih večstrankarskih parlamentarnih volitvah, ki so potekale aprila 1990.
Stališča hrvaškega predsednika je ostro napadel starosta hrvaške politike in HDZ Vladimir Šeks. V pogovoru za hrvaški radio je zatrdil, da je Milanović kršil hrvaško ustavo ker ne priznava državnega praznika. Meni, da je to podlaga za sprožitev postopka za odpoklic predsednika države.
Milanović je zatem Šeksa ocenil kot eno "zelo negativnih podob Hrvaške v zadnjih 30 letih". Obudil je spomine na domnevno Šeksovo sodelovanje z nekdanjimi jugoslovanskimi obveščevalnimi službami kot tudi ugibanja o preiskavi, ki naj bi obravnavala morebitno Šeksovo odgovornost za vojne zločine v Osijeku v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
Plenković in Jandroković sta izrazila obžalovanje, da ima predsednik države Milanović takšno mnenje o 30. maju.
Na Hrvaškem so 30. maj kot dan državnosti obeleževali do leta 2000, takratna levosredinska večina na čelu s socialdemokrati (SDP) pa je na predlog Hrvaške socialno-liberalne stranke (HSLS) odločila, da bodo dan državnosti praznovali 25. junija, ko je hrvaški sabor leta 1991 tako kot takrat slovenski parlament razglasil neodvisnost. Prav tako so tedaj uvedli 8. oktober za dan neodvisnosti.
Vladajoča hrvaška večina, ki jo je vodil HDZ, pa je novembra lani znova vrnila 30. maj kot dan državnosti. Obenem je razglasila 25. junij za dan neodvisnosti, a ne tudi kot dela prost dan.
Medtem ko privrženci HDZ navdušeno pozdravljajo 30. maj kot dan državnosti, so mnogi hrvaški državljani zmedeni zaradi pogostih sprememb datumov državnih praznikov. Čeprav je bila sobotna slovesnost na Trgu svetega Marka odprta za javnost, je program ob najvišjih predstavnikih hrvaške vlade in sabora spremljala le peščica državljanov. Posebnega prazničnega vzdušja ni bilo čutiti niti drugod po državi.