Na Svetih Višarjah pri Trbižu so se včeraj že 32. leto zapored srečali Slovenci treh Slovenij: matične, zamejske in izseljenske. Osrednje slovensko romanje na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta je zaradi pandemije covida-19 potekalo prilagojeno, a vsebinsko ni bilo okrnjeno. Zaradi slabega vremena pa se je letos zbralo manj ljudi.

Ameriški predsednik Donald Trump je v soboto v govoru ob dnevu neodvisnosti pred Belo hišo obljubil, da bo porazil "radikalno levico", rušenje spomenikov in poskuse prevrednotenja ameriške zgodovine pa je označil za poskus uničenja ZDA.

Ameriški predsednik Donald Trump je na predvečer ameriškega dneva neodvisnosti v Južni Dakoti pri gori Rushmore, v katero so vklesani obrazi štirih predsednikov ZDA, napadel levico in protestnike, da izvajajo kulturno revolucijo, s katero želijo spodkopati ameriško revolucijo, ter učijo otroke v šolah, kako naj sovražijo lastno domovino.

Sindikat vojakov Slovenije je zaradi vzklikanja "izdajalci" pripadnikom vojske in gardne enote tik pred sredino državno proslavo zoper neznanega storilca podal kazensko ovadbo zaradi sramotenja države. "V Sindikatu vojakov Slovenije dopuščamo demokratično izražanje mnenj na javnih shodih, a le do meje, ko to preide v kazniva dejanja," so navedli.

Predstavniki Levice se danes ne bodo udeležili ne državne proslave ob dnevu državnosti ne slavnostne seje DZ. Bodo pa prisotni na alternativni proslavi, ki bo dve uri pred državno na Prešernovem trgu v Ljubljani. Tako na državni proslavi ne bo najmanj dveh opozicijskih strank, tudi LMŠ namreč ne. Razdvojenost je pred praznikom tako vse vidnejša.

Poslanci so včeraj s 74 glasovi za in enim proti podprli predlog dopolnitve zakona o praznikih in dela prostih dnevih, na seznam katerih so umestili nov državni praznik - dan slovenskega športa. Obeleževali ga bomo 23. septembra, ne bo pa to dela prost dan.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je znašel pod plazom kritik, ker se v soboto ni udeležil večine uradnega praznovanja dneva državnosti. Milanović je ocenil, da je bila osrednja slovesnost predvolilni shod vladajoče stranke HDZ, v največji hrvaški stranki pa menijo, da bi ga bilo zaradi tega treba odpoklicati s položaja predsednika države.

Vlada dela vse, da bodo posledice krize zaradi koronavirusa čim manjše. V teh razmerah zagotavljajo pogoje, da bodo vsa tista podjetja, ki imajo trg, lahko najprej proizvajala ter ohranjala in ustvarjala delovna mesta, je v izjavi ob prazniku dela poudaril premier Janez Janša. Prav tako pomagajo tudi vsem, ki so zaradi epidemije ostali brez dela.

Papež Frančišek se je na današnjo velikonočno nedeljo spomnil vseh, ki so bili neposredno prizadeti zaradi novega koronavirusa, kot tudi tistih, ki v tej krizi pomagajo. Med posebej prizadetimi območji je izpostavil Evropo, ki jo je pozval k solidarnosti. Ob koncu je podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu.

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl je velikonočno mašo daroval v mariborski stolnici. Med drugim je dejal, da je velikonočno jutro, ko je po verovanju kristjanov Jezus Kristus vstal od mrtvih, nov začetek življenja, ki prinaša mir, veselje in upanje. "In to je tisto, kar človeku daje nov smisel," je dodal.

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v nagovoru ob današnji veliki noči, ko zaradi epidemije novega koronavirusa ni bilo praznovanj po cerkvah, poudaril, da so obredi lepi, vendar niso sami na sebi velika noč. "Velika noč je Jezus Kristus, ki vstopi v moje življenje," je poudaril in dodal, da gre za praznik veselja nad življenjem.

Kristjani danes obeležujejo svoj največji praznik - veliko noč, spomin na Jezusovo vstajenje od mrtvih. Ker zaradi epidemije ne bo množičnega praznovanja po cerkvah, škofje vabijo k velikonočnemu zajtrku ob 8. uri na domovih in k spremljanju dopoldanskih maš na daljavo. Papež Frančišek pa bo opoldne v Vatikanu podelil blagoslov mestu in svetu.

Papež Frančišek je včeraj v baziliki svetega Petra v Vatikanu vodil obrede velikega petka, ko se kristjani spominjajo Jezusove smrti na križu. Papeški pridigar Raniero Cantalamessa je v pridigi povedal, da je pandemija novega koronavirusa človeštvo rešila privida vsemogočnosti in prinesla več solidarnosti, poročajo tuje tiskovne agencije.

V Evangeličanski cerkvi so včeraj potekala osrednja bogoslužja velikonočnih praznikov. Evangeličanski škof Leon Novak ga je vodil v Mariboru, ob tem pa opozoril na upanje, ki ga prinaša vstali Kristus. Njegovo trpljenje se sicer na veliki petek konča s smrtjo, a se v daljavi že pojavljajo prvi sončni žarki življenja, da vstane od mrtvih, je dejal.

Prva dama ZDA Melania Trump je naročila, naj se v sredo in četrtek otroški bolnišnici, zveznim agencijam in lokalnim trgovinam razpošlje 25.000 spominskih velikonočnih pirhov, ki bi jih sicer dobili udeleženci tradicionalnega otroškega kotaljenja jajc po trati Bele hiše ob veliki noči.

Pred verniki je praznovanje velike noči, ki je najpomembnejši praznik v Katoliški cerkvi. Običajno se praznuje v družinskem krogu in z obiskom cerkve, a bo ob epidemiji praznovanje potekalo drugače. Ob tem voditelji verskih skupnosti v Sloveniji pozivajo vernike, naj ostanejo doma in čas posvetijo osebni molitvi in branju verskih besedil.

Papež Frančišek je danes v Vatikanu daroval mašo na cvetno nedeljo, ki pa je zaradi pandemije novega koronavirusa potekala brez vernikov. V pridigi je dejal, da Jezus v teh težkih časih soočanja s pandemijo novega koronavirusa poziva k pogumu.

Kristjani danes obeležujejo cvetno nedeljo, s katero začenjajo neposredne priprave na veliko noč, ki bo čez teden dni. Tradicionalno na ta dan po cerkvah potekajo blagoslovi zelenja, česar pa letos zaradi epidemije koronavirusa ne bo. Vsi velikonočni obredi bodo letos potekali brez fizične navzočnosti vernikov.

Velikonočne slovesnosti bodo letos v Vatikanu zaradi pandemije covida-19 potekale precej drugače kot običajno. Papež Frančišek bo tako vse glavne velikonočne slovesnosti od cvetne nedelje do velike noči vodil v vatikanski baziliki svetega Petra brez vernikov. Tudi verniki bodo praznovali drugače, saj v večini držav velja omejitev gibanja.

Kristjani so v pričakovanju svojega največjega in najpomembnejšega praznika - velike noči. Osrednje dogajanje se bo začelo v četrtek in končalo v nedeljo, 12. aprila. Samo praznovanje bo močno zaznamovala epidemija novega koronavirusa, saj bodo verski obredi potekali brez navzočnosti vernikov. Odpadel bo tudi tradicionalni blagoslov jedi.