Nomen est omen – če je ženski ime Jedrt, jasno, da to ni razočarana gospodinja, ampak močna oseba, ki v življenju pušča sledi ne glede na to, kam stopi; kakor naša sogovornica, ki jo bralci zagotovo poznajo kot odlično pisateljico, ki je že pred leti dvignila prah s kratkoproznim prvencem Težkomentalci in z ironijo spregovorila o temi, ki zadnje čase razburja Slovenijo. To je psihiatrija.

Maja Novak je v slovenskih krajih pogosto žensko ime in priimek, a le ena je pisateljica z ostrim, edinstvenim peresom, ki na koncu stavka rada zavije v smeh. Strinja se, da so mačke vrhunec stvarstva. Zmotimo jo ravno med prevajanjem. S tem zasluži za vsakdanji kruh, pisateljevanje v državi ni cenjeno. Prešerne volje ponudi slanike in pivo ter neskončno veliko dolgočasja. To ni potrata časa ali lenoba. Genialni umi potrebujejo tišino, mir in samoto. Po mačje.

Pisateljica Janja Vidmar je v Sloveniji znana predvsem kot mladinska pisateljica, nedavno pa je presenetila že s svojim drugim potopisnim romanom V koraku z volkom, v katerem bralcu ne le približa skrivnosti toskanskih Apeninov in puščave Accona, temveč tudi skrivnosti iz globine človeške duše. Pravi, da jo je španski Camino, o katerem piše v svoji prvem potopisnem delu, v literaturi uročil, v zasebnem pa postregel z drugačnimi uvidi. Danes tudi na nekatera svoja pretekla dejanja v smislu družbene angažiranosti zre z drugega zornega kota. Še vedno je ohranila svojo kritično ostrino, a naučila se je nekatera mnenja zadržati zase.

Hrvaška pisateljica in kolumnistka Vedrana Rudan je znana po ostrem, brezkompromisnem razmišljanju, ki bralce in javnost redno spravlja na visoke obrate. Enkrat od navdušenja zaradi izstreljenih besednih puščic proti politiki vseh barv, drugič zaradi razgrinjanja malomeščanskih kompleksov in pravil, ki smo jih vsi polni. Do Vedrane Rudan ne moreš biti nevtralen, mlačen, lahko jo samo obožuješ ali sovražiš. Tresla sem se, ko sem ji po elektronski pošti poslala kup neumnih novinarskih vprašanj. Prepričana sem bila, da me bo jezno stresla, kot otrok strese ropotuljico, ker zna biti izredno neprijetna, če ji gredo ljudje na živce. Pa ji nisem šla, kar si štejem za neprecenljiv kompliment.

Pisateljica Janja Vidmar je v Sloveniji znana predvsem kot mladinska pisateljica, nedavno pa je presenetila že s svojim drugim potopisnim romanom V koraku z volkom, v katerem bralcu ne le približa skrivnosti toskanskih Apeninov in puščave Accona, temveč tudi skrivnosti iz globine človeške duše. Pravi, da jo je španski Camino, o katerem piše v svoji prvem potopisnem delu, na področju literature uročil, v zasebnem pa postregel z drugačnimi uvidi. Danes tudi na nekatera svoja pretekla dejanja, v smislu družbene angažiranosti, zre z drugega zornega kota. Še vedno je ohranila svojo kritično ostrino, a naučila se je nekatera mnenja zadržati zase.

Večkrat nagrajeno pisateljico Gabrielo Babnik pogosto tudi zaradi njenih del povezujemo z Afriko. S svojim zadnjim romanom Tišina, polna vetra nas sicer ne popelje na afriška tla, pač pa v Pariz 19. stoletja, ki skozi zgodbo Charlesa Baudelairja in njegove muze Jeanne Duval reflektira tudi izvor rasizma in negrofobije.

Pisateljica Irena Svetek, ki se je zadnja leta posvečala predvsem scenaristiki, ima za seboj kar nekaj pisateljske kilometrine, pa vendar ne bi pretiravali, če bi dejali, da je s svojim zadnjim delom – kriminalnim romanom Rdeča kapica na slovensko literarno prizorišče pljusknila kot težko pričakovani val svežine. Gre za psihološko kriminalko, ki je, čeprav avtoričina prva kriminalka, zagotovo v ponos žanru, ki tudi med slovenskimi bralci postaja vedno bolj priljubljen.

Milena Miklavčič je med našimi najbolj branimi pisateljicami. Ne le po knjigah, ki so namenjene otrokom, ampak predvsem po treh knjigah za odrasle, ki nosijo naslov Ogenj, rit in kače, niso za igrače. V zadnjem obdobju je svojo prepoznavnost še dodatno povečala s sodelovanjem v oddaji Zadnja beseda, ki jo lahko spremljamo na nacionalni televiziji. Tisti, ki radi pokukate na portale in tednike s politično vsebino, ste jo gotovo opazili tudi kot kolumnistko tednika Reporter in spletnega portala Domovina.

V starosti 92 let je umrla ameriška pisateljica Mary Higgins Clark, ki je s svojimi deli pritegnila množice bralcev tako v ZDA kot drugod. Znana kot kraljica kriminalk je pri svojih 90 letih še vedno ustvarila eno knjigo letno, postala pa je tudi ena najbolj prodajanih leposlovnih avtoric v Franciji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Lila Prap, pisateljica in ilustratorka, o ponatisih knjig in pomanjkanju starejših del v slovenskih knjigarnah.

Avtorica dogodivščin Harryja Potterja J. K. Rowling je v pogovoru za CNN razkrila, da je za praznovanje svojega petdesetega rojstnega dne leta 2015 na obleko, ki jo je nosila, napisala ekskluzivno otroško zgodbo, ki še ni bila objavljena.