"Ja, Težkomentalci, imela sem občutek, da moram ljudem nujno nekaj povedati, nekaj, kar na ta način v našem prostoru še ni bilo nikoli povedano. Kako je psihiatrija kot institucija videti skozi oči pacientke," pove Jedrt in srkne limonado na sončnem vrtu kavarne SEM.
Sama ima diagnozo bipolarne motnje, vendar se tega ne sramuje, čeprav je stigem še vedno veliko, a ravno zato moramo o stvareh govoriti naglas, da stigme razbijemo, pove: "Vendar pa bolnikov ne ovira samo zunanja stigma, ampak tudi samostigmatizacija. Če se s kom pogovarjaš in vprašaš, kaj zdaj kaj dela, pa odvrne, ne, ne morem delati, bolan sem. Ja, saj si res psihično bolan, a to še ne pomeni, da ne moreš biti ustvarjalen in kreativen. V čakalnicah na psihiatriji sem spoznala tudi nekaj takšnih bolnikov, a najbolj grozno je, da jih je nekdo ali nekaj prepričalo v to, da zdaj verjamejo, da s bolni, in mislijo, da niso več zmožni ničesar početi."
Ko ima manično fazo, je evforična in vsa vznesena, ko ima fazo depresije, pripoveduje, da je tako potolčena, da sploh ne obstaja. Poročena je bila z žensko, sedaj več ni poročena, ljubi pa še vedno. Iz zakona z žensko ima zdaj osemletnega sinčka, o tem, kako je funkcionirala istospolna družina, pa je razkrila v dokumentarcu Odraščanje.
Kot avtorica večih knjižnih uspešnic razloži: "Prevajanje je torej moja služba, knjige pa pišem ob robu, zase, ker dejansko verjamem, da lahko to, kar napišeš, nekomu odstre misli, da začne širše razmišljati, da pride do novih spoznanj."
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
