Revija Reporter
Slovenija

Janša obžaluje, da je izdal Peterleta

Igor Kršinar
1 5.925

22. jun. 2023 6:00 Osveženo: 7:07 / 22. 6. 2023

Deli na:

Lojze Peterle in Janez Janša

Primož Lavre

Nekdanji obrambni minister in predsednik vlade Janez Janša je leta 2006 ob 15. obletnici osamosvojitve dal intervju za tednik Mag. V njem je med drugim spregovoril tudi o rušenju Lojzeta Peterleta.

Takratni premier Janša je bil usmerjen v prihodnost in v reforme, o preteklih sporih ni veliko govoril. Tudi o mirovniški deklaraciji, ki jo je podpisal tudi predsednik Kučan, v intervjuju ni spregovoril. Kritiziral pa je stranko LDS, ki je v času njegove vlade kot edina opozicijska stranka zavrnila podpis partnerstva za razvoj. To dejanje je razumel »kot nadaljevanje politike LDS iz obdobja 1990–1992, ko je ta stranka nasprotovala najpomembnejšim ukrepom za zavarovanje slovenske osamosvojitve.

Takrat je delala nekaj, kar je bilo v temeljnem nasprotju z zgodovinskim interesom skupnosti, katere del je bila. Z zavračanjem sodelovanja pri oblikovanju ključnih odločitev o slovenski prihodnosti ravna enako.«

Zanimivo, da je po osamosvojitvi kljub »nedržavniškemu« obnašanju LDS Janša podprl konstruktivno nezaupnico proti Peterletu in omogočil novo koalicijo pod vodstvom premierja Janeza Drnovška, največja koalicijska stranka v vladi je bila LDS, sam pa je ostal na položaju obrambnega ministra. Ta resor je obdržal tudi po volitvah v novi Drnovškovi vladi skupaj z SKD in Združeno listo, dokler ga niso zaradi afere Depala vas razrešili.

V intervjuju za Mag je obžaloval to svoje obdobje: »Zagotovo ne bi podprl konstruktivne nezaupnice Demosovi vladi, čeprav se je koalicija že nekaj mesecev prej samorazpustila, kar je bila velika zgodovinska napaka. Plačali smo visoko ceno.«

S Slovenijo je bil zadovoljen. Kot je dejal v intervjuju za Mag, je Slovenija v mnogih pogledih takšna, kot si jo je predstavljal leta 1991: »Sanjali smo o samostojni državi, ki bo demokratična, gospodarsko uspešna in povezana v evroatlantski družini. In to se je uresničilo. Poleg tega smo imeli precej idealistično predstavo, kako bosta novi čas in novi formalni okvir spremenila tudi način razmišljanja in dojemanje svobode in odgovornosti. To pa se dogaja zelo počasi, še vedno preveč pričakujemo od skupnosti glede na to, koliko smo pripravljeni zanjo narediti.«

Dodal je, da bo tranzicije povsem konec, ko bodo svojo polno življenjsko aktivnost razvile generacije, ki se rojevajo po vstopu Slovenije v EU. »Hkrati pa je treba priznati, da je Slovenija velik del totalitarne dediščine nekdanjega komunističnega režima postopoma razgradila prav z vpeljevanjem evropskih standardov v svoje normativno okolje.« Kot največjo sivo liso pa je označil pravosodje, saj je sodna veja oblasti na dnu lestvice po ugledu med ljudmi in zaradi sodnih zaostankov.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24