Revija Reporter
Slovenija

Rusofilski propagandist ob prazniku dneva državnosti širi neresnice o slovenski osamosvojitvi

Nenad Glücks
1 3.405

25. jun. 2022 13:38 Osveženo: 13:42 / 25. 6. 2022

Deli na:

Igor Mekina dobro ve, a zamolči, da se je skoraj eno leto pred slovensko osamosvojitvijo na Hrvaškem že začela de facto vojna zaradi velikosrbske agresije in Miloševićevega načrta, da bi Srbija zasedla večino Hrvaške oziroma širše tedanje Jugoslavije.

arhiv Reporterja

Kot piše rusofilski propagandist Igor Mekina na svojem portalu insajder, naj bi odločitev slovenske skupščine 25. junija 1991 »privedla do spopadov, saj so se zvezne oblasti in tedanja vojska (JLA) na uporabo sile in enostranska dejanja slovenskih republiških organov odzvale, da bi ohranile ozemeljsko celovitost države.« Slovencem skuša celo naprtiti odgovornost za velikosrbsko agresijo na območju nekdanje Jugoslavije.

A Mekina gre še dlje. Trdi namreč, da je šlo za »kršitev tedanjega in sedanjega običajnega, pozitivnega mednarodnega prava ter tudi za kršitev temeljnih aktov tedanje države SFRJ, katere del je bila Slovenija.« Ob tem pa ni navedel niti ene mednarodne institucije, ki naj bi ugotovila, da je bila osamosvojitev Slovenije izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom.

Spomnimo, 25. junija 1991 je slovenska skupščina sprejela Deklaracijo o neodvisnosti Slovenije in Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. S tem je uresničila odločitev Slovencev, ki so pol leta prej na plebiscitu skoraj 90-odstotno glasovali, naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država.

Manipulativnost pisca teh nebuloz potrjuje njegova trditev, češ da je bila naša osamosvojitev »na koncu uspešna in legalizirana« zaradi tega, ker je »tudi zaradi tega dejanja SFRJ nato razpadla v krvavi državljanski vojni.« Mekina dobro ve, a zamolči, da se je skoraj eno leto pred slovensko osamosvojitvijo na Hrvaškem že začela de facto vojna zaradi velikosrbske agresije in Miloševićevega načrta, da bi Srbija zasedla večino Hrvaške oziroma širše tedanje Jugoslavije.

Mekina nadaljuje, češ da »enostranske odcepitve izven kolonialnega konteksta in brez dovoljenja matice namreč v skladu s prevladujočo prakso držav niso sprejete kot zakonite. Slovenija pa se je odločila za enostransko odcepitev. Da je bila ta na koncu uspešna in legalizirana, pa je bilo rezultat dejstva, da je tudi zaradi tega dejanja SFRJ nato razpadla v krvavi državljanski vojni.« Avtor celo opravičuje agresijo jugoslovanske vojske, ki je takoj po razglasitvi samostojnosti skušala s tanki in letali preprečiti, da bi Slovenija izvajala svojo državnost. Za uporabo sile obtoži Slovenijo, kar je po njegovem »seveda privedlo do spopadov, saj so se zvezne oblasti in tedanja vojska (JLA) na uporabo sile in enostranska dejanja slovenskih republiških organov odzvale, da bi ohranile ozemeljsko celovitost države.« Dodaja, da je bil takšen odziv »razumljiv in pričakovan, drugače ne bi ravnala nobena država na svetu.«

Manipulativnost pisca teh nebuloz potrjuje njegova trditev, češ da je bila naša osamosvojitev »na koncu uspešna in legalizirana« zaradi tega, ker je »tudi zaradi tega dejanja SFRJ nato razpadla v krvavi državljanski vojni.« Mekina dobro ve, a zamolči, da se je skoraj eno leto pred slovensko osamosvojitvijo na Hrvaškem že začela de facto vojna zaradi velikosrbske agresije in Miloševićevega načrta, da bi Srbija zasedla večino Hrvaške oziroma širše tedanje Jugoslavije.