Demokracija, ta bleščeča beseda, ki se v naših ušesih sliši kot melodija svobode, je pogosto le odraz naših najglobljih človeških napak. Še posebej ob pogledu na parlament, kjer naj bi vendar sedeli najpametnejši in najmodrejši med nami.

»U boj, u boj!« Žan Mahnič še ni napisal. Morda pa še bo. Poslanec SDS je za začetek Slovence pozval k oboroževanju, domnevno zato, da bi se lahko branili pred nasilnimi Romi.

Anketa Mediane za POP TV je pokazala, da skoraj polovica anketirancev (49,8 odstotka) nasprotuje izdatkom za obrambo, ki bi presegli dva odstotka bruto družbenega proizvoda. S povišanjem financiranja vojaških projektov se strinja 38,6 odstotka vprašanih, neopredeljenih pa je 11,6 odstotka.

Napoved predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen, da bo Unija v prihodnjem desetletju za obrambo namenila 800 milijard evrov, je rešilna bilka za vsakega evropskega premierja, ki ga čakajo volitve. Kajti s tako visokim finančnim paketom, ki spominja na helikopterski denar v času koronske pandemije, bodo evropske vlade lažje zapravljale na vseh področjih, ki jih vsaj približno zaobjema termin »nacionalna varnost«.

»Oborožite se. Legalno,« je ob lanskih propalestinskih protestih v Ljubljani prvak SDS Janez Janša na omrežju X pozval k oboroževanju. K pozivu je pripel fotografijo kolone migrantov, ki je prečkala Slovenijo leta 2016, in še lažne novice, da so migranti posilili 19 žensk.

Leta 2014 so proruski uporniki s pomočjo ruske vojske na vzhodu Ukrajine razglasili od Kijeva neodvisni državi. Ukrajina, ki se odcepljenemu ozemlju noče odpovedati, že leta krepi svojo vojsko, z orožjem pa pogosto rožlja tudi Rusija.

Hrvaško obrambno ministrstvo ima v letošnjem proračunu nekaj več kot pet milijard kun (675 milijonov evrov), kar je za 260 milijonov kun (35 milijonov evrov) več kot lani. Za nabavo orožja in opreme je namenjenih nekaj več kot 2,1 milijarde kun (283 milijonov evrov). Med prednostnimi investicijami je znova nakup vojaških letal.