Pri nas se pred volitvami politični liderji radi trkajo po prsih, s kom vse ne bodo nikoli šli v koalicijo, po volitvah pa takoj padejo maske in se hitro pozabi na dane obljube in zaveze volivcem. Načela zamenja pragmatizem. Še včeraj goreči politični nasprotniki postanejo danes trdni koalicijski partnerji.

Da sta si po volitvah padla v objem Janez Janša in Anže Logar, glede na njuno dolgoletno politično zgodovino, ni bilo kakšno večje presenečenje. Da je Janša sklenil »pakt s hudičem« in šel v politično španovijo z Zoranom Stevanovićem, pa je bil brez dvoma pravi politični šok. Dokaz, da je bil nesporni veteran slovenske politike pripravljen storiti praktično vse, da se je še v četrto dokopal do oblasti. 

Kaj vse je bilo pred volitvami na račun Stevanovića izrečeno s strani SDS in njenih medijev in kako ga zdaj v največji vladni stranki branijo in zagovarjajo ter ob vseh aferah, ki zadnje mesece pretresajo poslansko skupino Resnice, gledajo stran. Človeku se ob vsem tem res lahko povsem upravičeno obrne želodec.

Napade na »nadkoalicijskega« partnerja jemljejo kot napade na vladno koalicijo. Da so se »centri moči« in »globoka država« po preverjenem scenariju najprej spravili na najšibkejši člen, da bi razmontirali desno vlado in da jim to ne bo uspelo, radi opravičujejo svoje paktiranje s političnimi »padalci« iz Resnice, ki jim še naprej zagotavlja potrebno večino glasov v državnem zboru.

Ne Janezu Janši, ne Jerneju Vrtovcu, ne Anžetu Logarju ni prav nič nerodno, ko se v javnosti skupaj kažejo z Zoranom Stevanovićem in se pred kamerami in fotografskimi objektivi drug drugemu ob tem še dobrikajo in smehljajo.

Človek, kot je Zoran Stevanović, na funkciji predsednika državnega zbora je gotovo ena največjih političnih sramot, predstavlja dobesedno somrak slovenskega parlamentarizma. Pokojni France Bučar, prvi predsednik državnega zbora iz časov osamosvojitve, se danes lahko obrača v grobu.

Ni problem Resnice samo izključeni član, odstopljeni poslanec in poslovni prevarant Boris Mijič, ta združba političnih »padalcev«, ki se predstavlja kot politična stranka, najbolj zaudarja pri vrhu, pri samem Stevanoviću. Tako kot je bila SNS osebni politični projekt Zmaga Jelinčiča, to velja tudi za Resnico Zorana Stevanovića.

Ta se je politične obrti izučil prav pri Jelinčiču, nekdanjem registriranem tajnem sodelavcu Udbe s kodnim imenom Padalec, in jo potem še nadgradil. Ni naključje, da ima Stevanović, tako kot je imel Jelinčič, dobre politične zveze v Srbiji in Republiki Srbski, od koder izvirajo njegovi predniki, in da se oba rada spogledujeta z Moskvo. 

Človek, kot je Zoran Stevanović, na funkciji predsednika državnega zbora je gotovo ena največjih političnih sramot, predstavlja dobesedno somrak slovenskega parlamentarizma.

Putinov režim je z namenom razbijanja Evropske unije zadnja desetletja načrtno financiral in inštruiral desničarske skrajneže po evropskih državah, očitno tudi v Sloveniji. Prav zato je Janševa politična španovija s Stevanovićem še toliko bolj problematična.

V ruskih tajnih službah so gotovo odpirali šampanjce, ko je bil za predsednika državnega zbora ene od držav članic EU izvoljen politični kolovodja Resnice, najmanjše poslanske skupine petih članov, ki za povrh vsega lahko drži v šahu četrto Janševo vlado, saj slednja brez njihovih glasov nima večine v parlamentu.

Prav zato si Stevanović želi imeti še naprej popolno kontrolo nad svojimi petimi poslanci, o čemer pričajo zadnji zapleti pri iskanju nadomestnega poslanca za odstopljenega Mijiča. Je Slavko Moharič, ki je prejšnji teden pred kamerami hlipaje v solzah zavrnil poslanski mandat, na ta neobičajni performans v hram parlamenta res prišel samo po lastni volji? Stevanović, ki je stal zraven objokanega Mohariča, si za nadomestnega poslanca očitno želi prav določeno osebo, ki ji bo lahko popolnoma zaupal.  

Podobno kot Stevanovič si popolni nadzor nad svojo poslansko skupino želi imeti tudi šef Demokratov Anže Logar. Prav s tem namenom se mu je v več korakih s pomočjo ministrov Tadeja Ostrca in Jerneja Vrtovca uspelo znebiti poslanke Tee Košir, ki je bila zanj in za koalicijo očitno najšibkejši člen, v parlamentarne klopi pa namesto nje pripeljati nadomestno poslanko Eleno Zavadlav Ušaj.

Politično preverjeni kader, nekdanjo nadomestno poslanko SDS (2020–2022), ki ji leta 2022 na listi SDS v rodnem Solkanu ni uspelo priti v državni zbor. Najbrž ni naključje, da je na zadnjih parlamentarnih volitvah marca letos pri Demokratih kandidirala prav v volilni enoti Kranj. Logar ji je uredil drug volilni okraj, prav z namenom, da bi bila izvoljena, a jo je z boljšim rezultatom prehitela »nesrečna« Tea Košir. 

Ker je zaradi prelomljenih obljub, ki jih je Logar dajal pred volitvami, in političnega mešetarjenja po njih močno padla podpora najmanjši koalicijski stranki, se predsednik Demokratov in gospodarski minister sedaj zateka k podobnim teorijam zarote kot Stevanović. »Sezona lova na Demokrate je odprta,« se priduša po družbenih omrežjih. Ker niso mogli zlomiti Resnice, so baje zdaj na vrsti njegovi Demokrati.

Tudi Logar za politični pogrom krivi »globoko državo« in »centre moči«. Tiste kapitalske centre moči, ki so pred volitvami stavili prav na Demokrate in Resnico, finančno podprli kampanjo enih in drugih, nato pa zlobirali interventni zakon, ki gre 6. decembra na referendum? 

Anže Logar in Zoran Stevanović se še naprej norčujeta iz volivcev in jih imata za bedake.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.