Dr. Boštjan M. Zupančič, na vprašanje - katere so ključne napakah desnice, da ne pride na oblast in da se komaj prebije čez 1/3 sedežev v parlamentu in tako levici prepreči ustavne spremembe

V uvodu oddaje je poslanka Nove Slovenije Ljudmila Novak pojasnila, kaj njej pomeni vljudnostno rokovanje in zakaj se je pred letom dni odločila za kandidaturo za predsednico Slovenije. V prvi vrsti zato, ker nekateri moški iz vrha stranke, ki jo je vodila, za ta korak niso zbrali dovolj poguma. Sama pa je ocenila, da resna stranka mora imeti svojega kandidata.

NSi bo svojo podporo za mesto ljubljanskega župana namenila kandidatu SDS, poslancu in dolgoletnemu ljubljanskemu svetniku Anžetu Logarju. Kot so včeraj sporočili iz stranke, želijo s tem "že od začetka prispevati, da Ljubljana po mnogih letih spet dobi dostojnega župana". Stranka bo sicer nastopila s svojo listo za ljubljanski mestni svet.

Marjan Šarec je izjemno nezaupljiv. Veliko da na javno mnenje, je dober igralec in ima zelo dober občutek, da pove natančno tisto, kar občinstvo želi slišati, o Šarcu pravi Matej Tonin.

Ob odstopu Ljudmile Novak s položaja predsednice NSI naj bi ji bila obljubljena podpora za nosilko liste na evropskih volitvah prihodnje leto, toda evropski poslanec Lojze Peterle se še ne želi posloviti, zato tudi on pričakuje podporo stranke.

Nekdanji minister Žiga Turk je prepričan, da mora desna politika najti pravo razmerje med načelnostjo in pragmatičnostjo.

V stranki NSi pričakujejo, da bo nova vladna koalicija podprla njihove predloge štirih zakonov, ki so jih vložili v DZ. "Te rešitve so bile v času pogajanj naše zahteve za vstop v koalicijo. Zdaj pa naj naši nesojeni partnerji pokažejo, ali so s podporo rešitvam takrat mislili resno," je na novinarski konferenci dejal poslanec Jernej Vrtovec.

Koalicijska oogodba izhaja iz vizije Levice in zanika dejstvo, da lahko samo uspešno gospodarstvo omogoči dovolj sredstev za delovanje socialne države, so v poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS od predsednika Državnega zbora zahtevali sklic izredne seje DZ o škodljivih in uničujočih ukrepih zoper slovenske podjetnike ter napadih na slovensko gospodarstvo, ki jih predstavlja koalicijska pogodba.

Poslanci SDS, NSi in SNS so na predsednika DZ Dejana Židana naslovili poziv za sklic izredne seje DZ za zagotovitev stabilnega, predvidljivega in ugodnega okolja za razvoj slovenskega gospodarstva in družbe. Menijo, da je koalicijski sporazum vznemiril slovenske podjetnike in obrtnike, skrbijo jih tudi "izjave članov oz. podpornikov koalicije".

Danes, po ponovnem porazu desnice, lahko sklenem, da v NSI in novonastalih strankah niso razumeli sporočilnosti mojega pisanja o Demosu 2.0.

Svet stranke NSi je včeraj odločil, da bodo vložili paket zakonov, ki bodo omogočali izboljšanje poslovnega okolja. Tako se odzivajo na določila v koalicijski pogodbi na področju davkov. "Z vložitvijo teh zakonov v proceduro bomo pomagali koaliciji, da se izvije iz primeža slabe koalicijske pogodbe," je za STA povedal predsednik NSi Matej Tonin.

Predsednik NSi Matej Tonin je v odzivu na odzive na nekatera določila koalicijske pogodbe na področju davkov in določene izjave v javnosti zapisal, da Levica z zahtevo po višjih davkih in z grožnjo nacionalizacije izjemno škoduje gospodarstvu in tudi delavcem. Napovedal je, da se bo NSi vedno odločno borila za podjetnost.

Izvršilni odbor NSi je z žalno sejo počastil spomin na častnega člana stranke, nekdanjega poslanca, ministra in veleposlanika, prevajalca, pesnika in pisatelja Andreja Capudra, ki se je poslovil pred tednom dni v 76. letu starosti. Bil je eden najbolj vsestranskih slovenskih ustvarjalcev in velik intelektualec, je dejal predsednik NSi Matej Tonin.

»Gospod Tomažič si je v času Ljudmile Novak intenzivno prizadeval za pomiritev med NSI in SDS. Vedno je delal tako kot je čutil, da je prav, pa čeprav je bilo to mnogokrat v nasprotju s prevladujočim mnenjem v stranki. Predvsem pa si je vedno prizadeval za uspeh desnice,« je zapisal Matej Tonin, predsednik NSI in predsednik državnega zbora.

V poslanskih skupinah bodoče koalicije in Levice so pristali, da bodo večino v komisijah za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb imele SDS, NSi in SNS, je po delovnem posvetu vodij poslanskih skupin povedal predsednik DZ Matej Tonin. Če ne bi, omenjene tri opozicijske stranke svojih članov v komisiji sploh ne bi predlagale.

V poslanskih skupinah SDS, NSi in SNS ne bodo podprli kandidature Marjana Šarca za predsednika vlade. Glede na to, da bo vlada manjšinska in jo bodo sestavljale tudi tri stranke, med katerimi je bilo v dozdajšnji vladi mnogo trenj, so se v predstavitvi poslanskih skupin med drugim spraševali, koliko časa bo Šarec sploh uspel voditi vlado.

Prvak NSi in aktualni predsednik DZ Matej Tonin je danes ponovil, da bo z mesta predsednika državnega zbora "odstopil na dan, ko bo zaprisegla nova vlada". Po njegovih besedah je bil tak dogovor ob njegovem imenovanju in z drugačnimi željami bodoče koalicije uradno ni seznanjen. Če si bo premislila, pa se tudi ne bo upiral, je dodal. Izvršilni odbor NSi pa predlaga poslanski skupini svoje stranke, da na petkovem glasovanju ne podpre kandidata za predsednika vlade Marjana Šarca.

Politični Analitik Andraž Zorko nad razpletom, po katerem je jasno, da bo peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS predlagala Marjana Šarca za mandatarja in Dejana Židana za predsednika DZ, ni presenečen. "Vprašanje je, kakšni so dogovori za tem. Verjetno je to pogojeno z razdelitvijo ostalih funkcij," je dodal.

V NSi bodo počakali, da peterica strank, zbranih okoli prvaka LMŠ Marjana Šarca, povleče naslednje poteze pri oblikovanju koalicije. "Zadeve ne bomo komentirali, dokler ne bodo izvršena dejstva in v DZ vložene kandidature," so se odzvali na napoved predloga, da mesto predsednika DZ, ki ga trenutno zaseda prvak NSi Matej Tonin, prevzame Dejan Židan.

Scenarij stricev iz ozadja z manjšinsko vlado petih levosredinskih strank z blagoslovom Levice se spet podira. Svoje pomisleke glede stabilnosti takšne vlade sta izrazila Miro Cerar in Alenka Bratušek, potrpežljivost mineva tudi možnega mandatarja te manjšinske vlade Marjana Šarca. Zmagovalec volitev Janez Janša pa še vedno nima zadostne podpore v državnem zboru.