NSi je v skladu z napovedmi v parlamentarno proceduro vložila predloge štirih zakonov. Med drugim želi stranka spremeniti dohodninsko lestvico z odpravo 50-odstotne davčne stopnje in uvedbo 43-odstotne. Predlagajo tudi dvig splošne olajšave na 7000 evrov, je pojasnil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat.
Predlagajo tudi uvedbo dvojnega statusa, torej da bi lahko upokojenci po doseženi pokojninski dobi delali še naprej, obenem pa prejemali polno pokojnino. Razbremenili pa bi tudi delodajalce v primeru nadomestila za odsotnost zaradi bolniške odsotnosti. Tako bi delodajalec namesto prvih 30 dni bolniške odsotnosti kril le 15 dni.
Kot je povedal Horvat, so jih k vložitvi štirih predlogov zakonov spodbudili na eni strani hujskaštvo Levice, uperjeno proti gospodarstvu, na drugi pa pozitivni odzivi, ki so jih zaznali pri nekaterih kandidatih za ministre, predvsem ministru za finance Andreju Bertonclju in ministru za gospodarstvo Zdravku Počivalšku.
"Naša dolžnost je, da te rešitve damo na mizo in odpremo demokratično razpravo," je menil Horvat. Sedaj pa pričakujejo, da bo nova vladna koalicija pokazala, ali so bili pogovori z NSi o morebitnem oblikovanju skupne vlade vsebinski.
Poslanec NSi Jernej Vrtovec je tako petim koalicijskim strankam, ki so zavezništvo na koncu sklenile z Levico, očital, da jim "ni bilo pomembno, kaj v koalicijski pogodbi piše, samo da pridejo do vlade". "Te iste stranke so sedaj pokazale, da zapisano prav nič ne velja," je prepričan. V pogovorih z NSi je bila koalicija pripravljena v koalicijsko pogodbo zapisati iste zaveze, kot jih stranka predlaga sedaj. "Zdaj pa naj naši nesojeni partnerji pokažejo, ali so s podporo rešitvam takrat mislili resno. Pričakujemo, da bo koalicija ta paket podprla," je dejal Vrtovec.
Sicer pa je poslanec prepričan, da bo NSi lahko več storila za gospodarstvo "iz opozicije kot pa iz nenačelne velike koalicije". Tudi Horvat je zagotovil, da gospodarstvo NSi odločitve, da ne vstopi v koalicijo, ne zameri. "Gospodarstveniki so želeli, da bi šli v vlado, a nas sedaj razumejo," je zatrdil.
Tako Horvat kot Vrtovec sta sicer znova obsodila "odkrite napade nekaterih najvidnejših pripadnikov Levice na slovenske podjetnike, ki so se zakonito in odgovorno odzvali na napovedane davčne spremembe v koalicijskem sporazumu", kot se je izrazil Horvat. Negotovost podjetnikov je "rezultirala v njihovem logičnem in samozaščitnem ravnanju, saj so odgovorni za številna delovna mesta, številne družine, razvoj in s tem za dobrobit družbe in države", je dejal.
Novo vlado premierja Marjana Šarca v stranki pozivajo, naj "nemudoma vzpostavi dialog s predstavniki slovenskega gospodarstva z namenom, da skupaj dogovorijo vsaj osnovne elemente ekonomske politike v Sloveniji v smeri boljšega, konkurenčnejšega, bolj predvidljivega, privlačnejšega poslovnega okolja". Z vloženimi štirimi zakonskimi predlogi želi NSi tudi "pomiriti finančne trge", ki po besedah Horvata spremljajo besede poslancev.
Izjavi poslancev:
"V NSi z veliko zaskrbljenostjo gledamo na silovite napade vidnih članov Levice na slovenske podjetnike, ki so se odzvali na davčne spremembe v koalicijskem sporazumu. Skrbijo nas hujskaški ton, širitev neresnic, nespodobna politična kultura, populizem, tendencioznost in nedopusten sovražni govor do slovenskih podjetnikov ter odkrito pozivanje k vzpostavitvi nekega drugega družbenega ekonomskega sistema na nedemokratičen način. Zato pozivamo vlado, ki bo jutri prisegla, da nemudoma začne dialog s slovenskim gospodarstvom, da skupaj dorečejo vsaj osnovne elemente ekonomske politike v Sloveniji, v smeri boljšega in predvidljivejšega poslovnega okolja," je na novinarski konferenci poudaril Jožef Horvat.
Jernej Vrtovec pa je opozoril, da je dovolj eksperimentiranja s slovenskim gospodarstvom: "Dovolj je tega, da se slovenske podjetnike, obrtnike in gospodarstvenike obravnava le kot zle kapitaliste, ne pa kot tiste, ki ustvarjajo nova delovna mesta, plačujejo davke, preživljajo družine in skrbijo za plače delavcev. Dovolj je tega, da se gleda le na to, kako bomo podjetnike dodatno davčno obremenili, namesto da bi jih z ukrepi razbremenjevali in jih spodbujali k ustvarjanju višje dodane vrednosti."