Revija Reporter
Slovenija

Tonin: Pahor naj vpraša stranke, ali bodo spoštovale izid referenduma o dogovoru ZN o migracijah

STA

25. nov. 2018 6:00

Deli na:

Matej Tonin

Bobo

Predsednik NSi Matej Tonin je skladno z napovedmi v petek predsedniku republike Borutu Pahorju poslal pismo, v katerem mu predlaga sklic vrha parlamentarnih strank, na katerem bi preverili, ali so te pripravljene dati politično zavezo, da bodo spoštovale rezultat posvetovalnega referenduma o globalnem dogovoru ZN o migracijah.

Tonin je to napovedal že v četrtek, ko so v poslanski skupini SDS predstavili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o dogovoru Združenih narodov o migracijah.

Pod predlog za referendum je sicer poleg največje poslanske skupine v DZ podpisana še poslanska skupina SNS. Ti predlagata naslednje referendumsko vprašanje: "Ali ste za to, da Slovenija pristopi h Globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, ki izenačuje legalne in ilegalne migracije?"

V opozicijski NSi, ki sicer nasprotuje dogovoru ZN, referenduma niso podprli. "NSi napovedani posvetovalni referendum o globalnem migrantskem sporazumu ocenjuje kot drago anketo, ki je nepotrebna," je povedal poslanec Jernej Vrtovec.

Predsednik stranke Tonin je nato na Twitterju zapisal, da so v NSi posvetovalni referendum pripravljeni podpreti, če se vlada politično zaveže, da bo rezultat spoštovala. "Če volja ljudi ne bo spoštovana, pa referendum ni smiseln," je poudaril in napovedal pismo Pahorju glede tega.

Tega je v petek tudi poslal. V njem je zapisal, da je na svetu zagotovo veliko krivic, saj je na svetu po podatkih ZN kar 800 milijonov lačnih, podnebne spremembe ogrožajo 200 milijonov ljudi, okoli 60 milijonov pa jih beži pred posledicami vojn. V NSi se tudi zavedajo, da je v človeški naravi iskati mir in pogoje za človeka dostojno življenje.

"A ena stvar je pri vseh zadevah bistvena, da politika odprtih mej dolgoročno ne rešuje vseh omenjenih problemov," je podčrtal Tonin. Politika odprtih mej po njegovem prepričanju povzroča nove in nove krivice, saj razviti svet na ta način tudi srka najbolj ustvarjalne ljudi.

Pogovore o globalnem dogovoru glede migracij, ki bo decembra sprejet v maroškem Marakešu, je treba po mnenju NSi postaviti tudi v širši kontekst, da mu sosednje države nasprotujejo, zato lahko podpora Slovenije dogovoru "pomeni povabilo številnim migrantom, ki čakajo na nadaljevanje poti na balkanski poti". "Prepričan sem, da takega pritiska Slovenija na dolgi rok ne bo zdržala," je pristavil Tonin.

Kot najbolj moteče v globalnem dogovoru v NSi vidijo stalno napotilo in spodbujanje k multikulturalizmu, čeprav se je po njihovem v številnih zahodnoevropskih državah pokazalo, da ta ne deluje in povzroča številne težave. V dogovoru, tako Tonin, tudi ni jasno poudarjeno, da so se migranti dolžni prilagoditi "našim običajem, naši kulturi, našim zakonom in ustavi, in ne obratno". "Tega enostavno ne moremo sprejeti," so jasni v NSi.

Ker je slovenska javnost pri vprašanju migracij zelo razdeljena, prav tako kot parlamentarna politika, Tonin predsedniku republike predlaga, da skliče srečanje predsednikov parlamentarnih strank, na katerem bi preverili, ali so te pripravljene sprejeti politično zavezo, da bodo "rezultat referenduma spoštovale in ga tudi udejanile".

V zakonu o referendumu je namreč zapisano, da DZ lahko razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Dogovor ZN o migracijah je mednarodni akt, ki ni mednarodna pogodba, in v skladu z zakonom o zunanjih zadevah se vlada s takšnimi akti seznani, postopek v DZ pa ni predviden.

Tudi zato se pojavljajo vprašanja glede upravičenosti posvetovalnega referenduma o tem vprašanju. V poslanski skupini SDS sicer ocenjujejo, da se lahko posvetovalni referendum razpiše o čemer koli, kar je kasneje tudi predmet odločanja v DZ. Gre za vso zakonodajo, ki bi jo na osnovi odločitve za ali proti množičnim migracijam sprejemali. Ta zakonodaja pa se bo sprejemala na osnovi globalnega dogovora ZN o migracijah.

Premier Marjan Šarec je sicer v četrtek po seji vlade dejal, da se mu posvetovalni referendum na to temo ne zdi smiseln, zato zanj ne vidi potrebe.