NSi je v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, s katerim predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. V NSi so se za tak predlog odločili zaradi nedavnih dogodkov, povezanih z romskimi vprašanji, je na novinarski konferenci povedala poslanka NSi Vida Čadonič Špelič.

Poslanske skupine Svoboda, SD in Levica so danes v parlamentarno proceduro vložile predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki prepoveduje poveličevanja nacizma in fašizma. V Levici pa se zavzemajo, da bi se hujše oblike spodbujanja oziroma poveličevanja nacizma in fašizma opredelilo tudi kot kaznivo dejanje.

Svoboda je v koalicijsko usklajevanje posredovala predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, s katero prepovedujejo poveličevanje nacizma in fašizma ter tovrstnih organizacij iz časa druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. To bo glede na predlog novele obravnavano kot prekršek, ki se kaznuje z globo od 1000 do 2500 evrov.

Strateški svet za zdravstvo je k izhodiščem za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo, že podal nekaj pripomb, nekaj pa jih še bo v naslednjih dneh. Doslej so predlagali predvsem vpeljavo sistema nagrajevanja zaposlenih v javnem zdravstvu, je za STA pojasnil predsednik sveta Erik Brecelj.

V zdravniškem sindikatu Fides so razočarani zaradi sprejetja novele zakona o zdravniški službi. Menijo, da takšno ravnanje predstavlja nevaren precedens, ki ne bo vplival le na pravico do stavke zdravnikov. Pomeni poseg v ustavne pravice, zato bodo na ustavno sodišče po uveljavitvi zakona vložili pobudo za presojo ustavnosti novele, so sporočili.

Civilna iniciativa Glas ljudstva je včeraj v DZ vložila predlog novele zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema. Na novinarski konferenci so izrazili tudi nestrinjanje z napovedano zdravniško stavko, zato bodo na isti dan, 9. januarja, organizirali dogodek, ki so ga poimenovali druga opozorilna stavka pacientov.

Nova uprava Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je prejšnji teden umaknila pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTVS, sta v izjavi za javnost zapisala nekdanji predsednik programskega sveta RTVS Peter Gregorčič in pravnik Matej Avbelj. Trdita, da bo moralo sodišče zato pobudo zavreči in v tej zadevi nikoli ne bo prišlo do vsebinske odločitve.

Po skoraj pol leta bo novela zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) danes znova na dnevnem redu ustavnega sodišča. Maja je namreč ocenilo, da ni zmožno vsebinsko odločiti o skladnosti novele z ustavo, tako da je odpravilo začasno zadržanje izvrševanja dela novele.

Podporo noveli zakona o tujcih so napovedali v poslanskih skupinah Svoboda in SD, izrecno pa ji nasprotujejo v koalicijski Levici, saj nima varovalk pred razbijanjem družin. V NSi menijo, da je obstoječ zakon dober, zato novele ne nameravajo podpreti, v SDS pa zakonskim rešitvam nasprotujejo, saj jih skrbijo zlorabe socialnih transferjev.

Predstavniki Društva novinarjev Slovenije, Mirovnega inštituta, centra PIC in zavoda Open, povezani v koalicijo RTV je ZAkon, so v ponedeljek na ustavno sodišče vložili intervencijo. V njej izkazujejo, da je za varovanje svobode medijev in pravice javnosti do obveščenosti nujna takojšnja uveljavitev novele zakona o Radiotelevizije Slovenija.

Ministrstvo za notranje zadeve je v odzivu na opozorila nevladnikov o diskriminatornosti novele zakona o tujcih sporočilo, da z njo odpravljajo administrativne ovire ter omogočajo hitrejše postopke urejanja dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi. Predlagali so tudi uvedbo brezplačnih tečajev slovenskega jezika za vse kategorije tujcev.

Trinajst članov sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS), ki so bili imenovani na podlagi novele zakona o RTVS, a zaradi odločitve ustavnega sodišča o začasnem zadržanju dela novele ne morejo začeti delovati, se je na lastno pobudo sešlo na spoznavnem srečanju. Kot so napovedali, se bodo do odločitve ustavnega sodišča pripravljali na prevzem nalog.

V uradnem listu so objavljena imena šestih novih članov novega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS). Skupaj je tako vanj imenovanih devet članov in je po določbah novele zakona o RTVS konstituiran, a zaradi odločbe ustavnega sodišča še ne bo smel začeti delovati.

Ustavno sodišče je začasno zadržalo izvrševanje dela novele zakona o RTVS, ki govori o konstituiranju novih upravljalskih organov zavoda. Postopki konstituiranja novih organov lahko tečejo, zadržano je končno konstituiranje sveta, zavod vodi v. d. direktorja. Zagovorniki novele so razočarani, pobudniki sklep pozdravljajo.

Ustavno sodišče je včeraj ponovno obravnavalo pobudo za zadržanje novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS). Medtem pa na RTVS nadaljujejo zaposlovanje na nezasedenih uredniških mestih. Tako bo položaj odgovornega urednika informativnega programa drugega televizijskega programa v ponedeljek prevzel Rajko Gerič, ki je na televiziji že delal.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je včeraj povedala, da bodo spoštovali predvidene časovnice v noveli zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS), v kateri so konkretno opredeljeni roki za imenovanje novega sveta in uprave zavoda. Napovedano pobudo za ustavno presojo novele pa razume kot še en zavlačevalni manever trenutnega vodstva zavoda.

Po uveljavitvi novele zakona o RTVS bodo stekli postopki za imenovanje članov novega sveta zavoda. Po rokovniku, ki ga je v ponedeljek predstavil predsednik sveta RTVS Peter Gregorčič, bi zavod lahko imel celotno sestavo novega vodstva konec julija ali v začetku avgusta. Dvig prispevka za RTV pa za zdaj ni predviden.

Slovenske zapore poleg prostorskih težav pesti tudi pomanjkanje pravosodnih policistov. Po navedbah ministrstva za pravosodje jih trenutno glede na standarde in normative primanjkuje več kot sto. Pičlo je tudi zanimanje za poklic pravosodnega policista, zato pristojne ustanove nagovarjajo kandidate tudi na različnih kariernih sejmih po državi.

Odbor DZ za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je danes brez glasu proti potrdil predlog novele zakona o osebni izkaznici, po katerem bi biometrične osebne izkaznice začeli izdajati 28. marca 2022, ne pa že 3. januarja 2022. Do takrat bo mogoča uporaba pretečenih osebnih izkaznic.

V Pravni mreži za varstvo demokracije ostro nasprotujejo predlagani uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Ocenjujejo, da predlog nasprotuje sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ima zastraševalen učinek in vzpostavlja privilegirano kategorijo državljanov.