okraševanje torte Svet24.si

Med Kočevci vre zaradi brezbrižnega odnosa vlade...

uvodna Svet24.si

Malček z možnostjo štirikolesnega pogona

Izidor Krivec Necenzurirano

Razkrivamo: tožilstvo blokiralo hrvaški prevzem ...

zala tomasic jk Reporter.si

Zala Tomašič s pištolo in solzivcem v Bruselj: ...

slovenija, danska, evropsko-prvenstvo Ekipa24.si

Kakšen drugi polčas! Po zaostanku z 0:1 so se ...

Marylin ni mogla brez čudežnih injekcij, ki so delovale tudi na njeno psiho Odkrito.si

Vse je bilo v njegovih rokah ... Tudi ona

stojanovic Ekipa24.si

Razkrivamo: Slovenci igrali s črnim trakom, to je...

Slovenija

Brecelj: Lahko se vsi zmenimo, da bomo dali odpoved v javnem zdravstvu in izsiljevali bolnišnice za podjemne pogodbe

Deli na:
Brecelj: Lahko se vsi zmenimo, da bomo dali odpoved v javnem zdravstvu in izsiljevali bolnišnice za podjemne pogodbe

Erik Brecelj - Foto: Klemen Kržič

Strateški svet za zdravstvo je k izhodiščem za novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki bo po napovedih razmejila javno in zasebno zdravstvo, že podal nekaj pripomb, nekaj pa jih še bo v naslednjih dneh. Doslej so predlagali predvsem vpeljavo sistema nagrajevanja zaposlenih v javnem zdravstvu, je za STA pojasnil predsednik sveta Erik Brecelj.

Na vprašanje, ali so podali tudi konkretne predloge glede načina nagrajevanja zaposlenih, je odgovoril, da bi lahko to potekalo na različne načine. Lahko bi merili število opravljenih storitev ali pa število opravljenih nadur. Počasi bi bil tudi čas, da bi začeli meriti kakovost, je ocenil predsednik strateškega sveta, ki deluje pri predsedniku vlade.

Sam je na primer predlagal, da bi zavodi, ki so po v anketah izraženem zadovoljstvu bolnikov v zgornji četrtini, prejeli nagrado Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v višini enega odstotka. Zavodom z najslabšimi ocenami pa bi ZZZS plačal za en odstotek manj denarja. "Mi ne moremo recimo nagrajevati medicinskih sester, zasebniki jih pa lahko. Treba je pogledati, zakaj je to možno," je poudaril.

Smer, ki je začrtana v izhodiščih za pripravo novele, strateški svet po Brecljevih besedah sicer podpira. "En red je treba uvesti, ne mora biti tako, da vsak dela, kar hoče," je poudaril.

Na vprašanje, kako odgovarja na kritike izhodišč, je odgovoril, da bo ob uveljavitvi razmejitve javnega in zasebnega zdravstva verjetno kdo nezadovoljen - predvsem tisti, ki so doslej zelo dobro služili z izvajanjem samoplačniških storitev. "Je pa treba biti realen, slovensko zasebno zdravstvo je številčno slabo razvito," je dejal in dodal, da tako vsi slovenski zdravniki iz javnih ustanov niti ne bi mogli prestopiti v zasebni sektor.

Na vprašanje, ali bi se lahko ob uveljavitvi razmejitve zgodilo, da bi del zdravnikov denimo odšel iz javne bolnišnice, nato pa ji storitve ponujal po pogodbi, je Brecelj odgovoril, da je treba uvesti pravila igre.

"Saj lahko se vsi zmenimo, da bomo dali odpoved v javnem zdravstvu in izsiljevali potem bolnišnice, da nam dajo podjemne pogodbe, ki so bistveno boljše plačane, kot je pač plača po zakonu. To lahko naredimo vsi zdravniki (...), ampak se je treba zavedati, da ima ta malha denarja svoje omejitve. Če se bomo vsi tako obnašali, bo denarja zelo hitro zmanjkalo za zdravljenje, na koncu pa tudi za naše plače," je opozoril.


Kot je pojasnil, zadnje verzije zakona še ni videl, bi pa moral po njegovem mnenju zakon regulirati tudi to področje.

Zakon bo po besedah Breclja sicer poudarjal tudi, da so vsi zdravniki razen nekaterih izjem dolžni opravljati dežurno službo. Kot je dejal, zakonodaja to obvezo sicer že predvideva, a ta v praksi v polnosti nikoli ni zaživela.

Tako so zdravniki, ki delajo na urgencah, izjemno obremenjeni, nekaterim pa dežurstev ni treba opravljati, je opozoril. "Zdaj so grde stvari za tiste v javnem zdravstvu, lepše pa za koga drugega, zraven pa še dobički in zaslužki," je dejal.

Izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jih je neuradno pridobila tudi STA, med drugim predvidevajo, da bi zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih ob nekaterih pogojih po novem lahko dodatno delali le v drugih javnih zdravstvenih zavodih, torej denimo v drugih bolnišnicah ali zdravstvenih domovih. Ne bi pa smeli dodatno delati pri koncesionarjih in tako imenovanih čistih zasebnikih.

Predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti je trenutno v postopku koalicijskega usklajevanja, so za STA v četrtek sporočili iz Levice. Na izhodišča za pripravo predloga novele, ki jih je pripravilo ministrstvo za zdravje, so v Levici podali nekaj pripomb. Med drugim predlagajo točko, ki govori o večji vlogi ministrstva pri koordiniranju razpisovanja koncesij na primarni ravni. V Gibanju Svoboda in SD pa na vprašanja STA glede njihovih pripomb na izhodišča niso odgovorili.

Brecelj je sicer za STA komentiral tudi namero o izvajanju študija medicine na Primorskem. Strateški svet o tem še ni razpravljal. Glede na pomanjkanje zdravnikov pa sam meni, da bi bil študijski program na Primorskem sicer potreben, a je kritičen do odsotnosti konkretnih podatkov o potrebah po zdravnikih. "Medicina je veda, ki temelji na dokazih, pri organizaciji zdravstva pa se več ali manj obnašamo na pamet," je bil kritičen.

Ocenjuje, da izvajanje kliničnih vaj v primeru novega študija ne bi bilo problematično, saj da jih študenti radi opravljajo v bolnišnicah na sekundarni ravni zdravstva. Bi pa lahko prišlo do težav pri izvajanju predmetov, kot sta fiziologija in anatomija, saj je strokovnjakov za ta področja v Sloveniji zelo malo, je še povedal.