Ustavno sodišče zadržalo novelo zakona o RTVS

Ustavno sodišče se je odločilo zadržati izvrševanje prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 23. člena novele zakona o Radioteleviziji Slovenije (RTVS), ki med drugim določajo, da se svet zavoda konstituira najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi novele in da prvo sejo sveta skliče v. d. generalnega direktorja najpozneje v 15 dneh po objavi sklepov o imenovanju in izvolitvi večine vseh članov sveta v uradnem listu.

V celoti pa je ustavno sodišče zadržalo 24. in 25. člen novele, ki med drugim določata, da svet v šestih mesecih po konstituiranju sprejme nov statut, da v 15 dneh po konstituiranju objavi javni razpis za predsednika in člane uprave ter način glasovanja predsednika in vsakega člana uprave.

Kot so zapisali v odločbi, je novela zakona o RTVS, ki je bila novembra lani potrjena na referendumu, konec decembra že začela veljati, kar pomeni, da so mandati generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije že prenehali in da vodenje, upravljanje in nadzor RTVS potekajo v skladu s prehodno ureditvijo v zakonu. Ta določa, da do konstituiranja sveta nadaljujejo delo programski in nadzorni svet ter nanju vezani odbori, generalni direktor, direktor radia in direktor televizije pa opravljajo svoje naloge kot vršilci dolžnosti, pri čemer v skladu z 22. členom novele opravljajo le tekoče posle. Odgovorni uredniki programov in predstojniki drugih notranjih organizacijskih enot pa v skladu s 26. členom novele nadaljujejo delo do izteka svojega mandata.

Ustavno sodišče je sicer ugotovilo, da bi lahko nastale težko popravljive škodljive posledice tako v primeru izvrševanja prehodne in nove ureditve, če bi nato presodilo, da ta ni skladna z ustavo, kot tudi če izvrševanje nove ureditve zadrži, a nato ugotovi, da je zakon skladen z ustavo.

Odločili so se za zadržanje in s tem povzročili odprtje novih dilem in težav, opozarjajo ustavne sodnice Neža Kogovšek Šalamon, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, ki so glasovale proti zadržanju.

Mežnarjeva je opozorila, da je ustavno sodišče z zadržanjem za nedoločen čas onemogočilo delovanje ključnega novega organa, ki ga uvaja novela, ni pa ustavilo njegovega konstituiranja. Kot je pojasnila, namreč 7. člen novele, ki ni zadržan, določa, da je svet konstituiran, ko so v uradnem listu objavljeni sklepi o imenovanju oziroma izvolitvi večine vseh članov sveta. Tako bo novi svet veljavno konstituiran z dnem objave sklepa o imenovanju oziroma izvolitvi vsaj devetega člana, s čimer pa bo v skladu s prehodnimi določbami novele, ki jih sodišče prav tako ni zadržalo, prenehala pravna podlaga za delovanje programskega in nadzornega sveta. "Javna RTVS se bo torej znašla v situaciji, ko razen v. d. direktorjev ne bo imela delujočih organov," je zapisala Mežnarjeva.

Šugman Stubbsova je ocenila, da je sklep o začasnem zadržanju nedomišljen, v ključnem delu neobrazložen in rezultatsko zaletav. Kogovšek Šalamonova pa je izpostavila, da bo zadržanje, namesto da bi zagotovilo čas za vsebinsko obravnavo, povzročilo pravno in dejansko kaotično stanje.

Za začasno zadržanje so glasovali sodniki Matej Accetto, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Rok Svetlič in Marko Šorli. Sodnik Rok Čeferin je bil pri odločanju o tej zadevi izločen. Jaklič in Knez sta podala pritrdilni ločeni mnenji.

Ustavno sodišče je napovedalo še, da bo takoj nadaljevalo z vsebinsko presojo in zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

Pobudo za oceno ustavnosti novele s predlogom za začasno zadržanje je vložilo več vodilnih na RTVS s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem. Z avtorjem pobude, pravnikom Matejem Avbljem sta v današnjem odzivu pozdravila sklep ustavnega sodišča. Z njim je sodišče začasno zavarovalo institucionalno neodvisnost RTVS, kar je bil cilj pobude, sta navedla.

Zadovoljen je tudi v. d. generalnega direktorja RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, ki je bil prav tako eden izmed pobudnikov pobude za oceno ustavnosti novele zakona. Ves čas postopka je namreč RTV Slovenija po njegovih besedah opozarjala na to, da je takšen politični prevzem javnega medija nedopusten, je dejal.

Nasprotno pa je razočaranje veliko na strani zaposlenih in zagovornikov novele zakona o Radioteleviziji Slovenija. Predsednica Koordinacije novinarskih sindikatov RTV in vodja stavkovnega odbora Helena Milinković ocenjuje, da je ustavno sodišče z začasnim zadržanjem postavilo ustavno pravico do ohranjanja mandata nad ustavno pravico javnosti do obveščenosti.

V svetu delavcev RTVS pa opozarjajo, da vsak dan ohranjanja dosedanjega stanja prinaša nove škodljive in nepopravljive posledice za delovanje javnega medija. Prav tako za njegovo verodostojnost, transparentnost upravljanja in porabo javnega denarja. Svetlo točko vidijo v tem, da se postopki imenovanja novih članov novega sveta RTVS lahko nadaljujejo. V četrtek bodo tako potekale volitve petih predstavnikov zaposlenih v nov svet RTVS, v torek pa bo svet delavcev odločal o predstavniku tega organa soupravljanja v svetu RTVS.

To je izpostavila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki si želi, da sodišče vsebinsko presojo ustavnosti opravi čim prej, saj je stanje na RTV Slovenija po njenih besedah nevzdržno.

V koalicijskih strankah se bodo odzvali, ko bodo odločitev ustavnega sodišča preučili. V opozicijski SDS pa so kot pobudniki referenduma o noveli zadovoljni. Poslanka SDS Alenka Jeraj je ob tem danes še ocenila, da gre tudi za poraz koalicije, če so bili prepričani, da je zakon, ki ga pripravljajo, dober. V stranki so še vedno prepričani, da je namen novele zakona predvsem kadrovska čistka.

V Pravni mreži za varstvo demokracije pa so kot pisci izhodišč novele razočarani, saj je ustavno sodišče "zadržalo začetek veljavnosti ureditve, s katero se je bila politika v redkem zgodovinskem trenutku pripravljena odreči svojemu popolnemu vplivu nad javno radiotelevizijo". Obenem menijo, da je utemeljitev pomanjkljiva, na kar kažejo tudi odklonilna ločena mnenja. Ustavno sodišče v ničemer ni upoštevalo, da se s politično podreditvijo, ki je bistvo stare ureditve, izvotljuje pravica javnosti do obveščenosti. Prav tako ustavnemu sodišču očitajo popolno ignoranco referendumske odločitve.

Skrbi jih tudi dolgotrajnost odločanja ustavnega sodišča, saj se lahko zgodi, da bodo ustavni sodniki o zadevi odločali toliko časa, da bo mandat trenutnim svetnikom in direktorjem potekel, njihove ustavne pobude pa bodo zavržene, ker po izteku mandatov ne bodo več imeli pravnega interesa za odločitev.

Tako v pravni mreži kot v Inštitutu 8. marec, ki je bil glasen zagovornik novele v referendumski kampanji, pa so izrazili podporo zaposlenim. Direktorica inštituta Nika Kovač je napovedala, da jih bodo, če bo treba, podprli tudi s shodom.

Da bo RTVS še naprej vodilo sedanje vodstvo, ki dela slabo, predvsem ko gre za ugled javne radiotelevizije, ugotavlja tudi Marko Milosavljević z ljubljanske fakultete za družbene vede. Ocenjuje, da odločitev ustavnega sodišča vključuje nekatere nejasnosti in je s tem odprla določene dileme ter tudi možnosti, da bo javna radiotelevizija v naslednjih mesecih paralizirana. Obstaja pa tudi nevarnost, da se bo nadaljevalo sprejemanje vrste nevarnih, škodljivih, politično motiviranih odločitev, kakršne so bile mnoge v minulem letu ali dveh, ocenjuje.

V Društvu novinarjev Slovenije pa menijo, da odločitev ustavnega sodišča "le podaljšuje agonijo RTVS". Posebej zaskrbljeni so za položaj novinarjev na RTV, ki se jim, kot so zapisali, tako le podaljšuje agonija in svoje delo vse težje opravljajo.

Nasprotno v Združenju novinarjev in publicistov, kjer odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo, menijo, da vsi postopki in delo na RTVS bolj ali manj tečejo kot običajno. Prepričani pa so, da želijo nekateri stanje na RTVS za politične potrebe prikazati kot kaotično.