Pravna mreža nasprotuje uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do predstavnikov oblasti

Po mnenju mreže predlog nasprotuje sodni praksi ESČP po kateri morajo nosilci visokih političnih funkcij prenesti več kot to velja za običajne ljudi. Tudi kritike, ki so grobe, pretirane in hkrati ne manj javne. Po navedbah pravne mreže se je ESČP večkrat postavil na stališče, da "se najvišji izvoljeni predstavniki države s pristankom na politično funkcijo neizogibno in zavestno podredijo strogi kritiki njihovih besed in dejanj tako s strani novinarjev kot širše javnosti, zato morajo pokazati večjo stopnjo tolerance do kritike svojega delovanja."

S tem se strinja tudi odvetnica in specialistka za področje prava varstva osebnih podatkov in dostopa do javnih informacij Nataša Pirc Musar. Pirc Musarjeva je v tvitu ocenila, da je "uvajanje verbalnega delikta s tega vidika najmanj neobičajno in morda kaže na ignoranco oblasti in nepoznavanje oziroma nerazumevanje obstoječih predpisov".

V pravni mreži pa so še navedli, da je ESČP večkrat izrecno poudarilo, da zagotavljanje večje pravne zaščite najvišjih predstavnikov države s posebnim zakonom praviloma ni v skladu z duhom Evropske konvencije o človekovih pravicah. "ESČP je večkrat izpostavilo tudi zastraševalni učinek tovrstnega sankcioniranja," so navedli.

Predlog bo po oceni pravne mreže nedopustno vzpostavil dve kategorije državljanov, saj slovenska zakonodaja praviloma varuje položaj uradnih oseb pri opravljanju njihovega dela, ne njihovega statusa kot takega. Zapisali so, da so v zakonu o varstvu javnega reda in miru že predvidene strožje sankcije, kadar je nedostojno vedenje usmerjeno zoper uradno osebo pri uradnem poslovanju.

V takih primerih je predvidena globa od 417 do 835 evrov, sicer pa je za različne oblike nedostojnega vedenja predvidena globa od 104 do 417 evrov. Podoben argument je v tvitu navedla tudi Pirc Musarjeva, ki ocenjuje, da bo dodaten prekršek v pravni red vnesel veliko nejasnosti in prinesel več odgovorov kot vprašanj.

V Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjajo tudi na po njihovem mnenju pojmovno nejasnost predloga. Kot so zapisali, v predlogu ni jasno opredeljen pojem "bližnji", prav tako ni jasno, kaj v predlogu pomeni, da bo kaznovano nedostojno vedenje do uradnih oseb tudi "v zvezi z uradnim poslovanjem". Po njihovih navedbah veljavni zakon že določa globo za posameznike, ki se prepirajo, vpijejo ali se nedostojno vedejo do uradne osebe "pri uradnem poslovanju". Po navedbah mreže ni jasno, katere situacije bi bile v novem predlogu dodatno zajete, zato je po njihovi oceni taka opredelitev v nasprotju z načelom določenosti pravnega reda.

O uvedbi denarne kazni za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih bo med drugim v okviru obravnave predloga novele zakona o varstvu javnega reda in miru odločal državni zbor. Predlog dopolnila, ki so ga vložili poslanci koalicije, je pripravilo notranje ministrstvo, z njim pa soglaša tudi vlada.